Piše: Eva Majnik v novih Misterijih, www.misteriji.si

Pogovor z dr. Tomislavom Majićem o dolgotrajnem kovidu in postcepilnem sindromu
V tujini se na nekaterih klinikah ukvarjajo le z bolniki z dolgotrajnim covidom-19 ter bolniki, ki imajo težave po cepljenju s cepivom proti kovidu. V Sloveniji je lasten protokol za rehabilitacijo teh bolnikov razvil internist in kardiolog primarij Tomislav Majić, dr. med., izvaja pa jo v medicinskem centru Futuristic Life v Ljubljani. Že dobrih štirideset let se posveča preventivi pred kroničnimi boleznimi, zlasti boleznimi srca in ožilja. Za Misterije je spregovoril o tem rehabilitacijskem programu.

Deset od tisoč prebolelih bolnikov za covidom-19 ne okreva popolnoma, četudi je večina imela »lažje« oblike in se niso zdravili v bolnišnici. Nekateri med njimi si bodo opomogli. Drugi bodo imeli poškodbe organov in/ali lahko razvijejo kronične bolezni, kot so sindrom kronične utrujenosti, motnje avtonomnega (nezavednega) živčevja, alergije ali avtoimunske motnje.

Sindrom kronične utrujenosti ali mialgični encefalomielitis je zapletena kronična nevrološka bolezen, ki se kaže s simptomi v več telesnih sistemih. Značilno je slabo počutje po naporu - resno poslabšanje simptomov po morda minimalnem telesnem ali umskem naporu. Dovzetnost je lahko genska, vendar pri večini bolnikov bolezen sproži okužba. Tri četrtine prizadetih je nezmožnih za delo, četrtina pa jih je prikovanih na dom ali posteljo.

Kakšen protokol ste razvili?
V Futuristic Life smo razvili protokole za različne posledice pri bolnikih s prebolelim kovidom in tudi protokole za postcepilni sindrom. Uporabljamo infuzijske terapije za uravnavanje delovanja imunskega sistema, krepitev delovanja jeter s spodbujanjem tvorjenja lastnega glutationa, uravnavanje osrednjega in perifernega živčevja ter spodbujanje in obnavljanje delovanja nadledvične žleze. Intravenske infuzije vsebujejo aminokisline, vitamine, minerale in antioksidante. V terapijo vključujemo tudi razna prehranska dopolnila. Sestavni del protokolov je tudi svetovanje in pouk o samozdravljenju pri odpravljanju posledic kovida in neželenih posledic po cepljenju.

Kako pri bolnikih prepoznate dolgotrajni kovid ali postcepilni sindrom?
Na podlagi njihovih težav in glede na izvide krvnih preiskav. S testi iz sline ugotavljamo posledice stresa na delovanje nadledvične žleze.

Rezultate katerih preiskav še potrebujete?
Potrebujemo hemogram, splošno krvno sliko. Po izsledkih študije, objavljene v znanstveni reviji JAMA Network Open, je pri obolelih za covidom-19, ki so imeli ob sprejemu v bolnišnico povišan RWD (raznolikost v velikosti eritrocitov), verjetnost za smrtni izid 2,7-krat večja. To opažamo tudi pri naših bolnikih.

Potrebujemo še rezultate naslednjih preiskav: CRP (vnetni faktor), D-DIMER (faktor strjevanja krvi), test jeter (AST, ALT, GGT, bilirubin), test ledvic (kreatinin, sečnina), test ščitnice (TSH, T3,T4, protitelesa TG in TPO), test vitamina D3 v krvi (za določanje ustreznih odmerkov) in test glukoze-6-fosfat dehidrogenaze (za oceno tveganja poškodbe rdečih krvničk pri visokih odmerkih vitamina C pri prirojenem pomanjkanju encima).

Kdo ima največje tveganje za sindrom dolgotrajnega covida ali za poškodbe s cepivom?
Ljudje z oslabljenim imunskim sistemom. Na to vpliva več prepletajočih se dejavnikov:
Genetika - Zdi se, da so sorodniki v prvem kolenu bolnikov, ki so utrpeli poškodbo zaradi cepiva, izpostavljeni zelo visokemu tveganju za poškodbe zaradi cepiva.

Staranje in s staranjem povezane kronične bolezni – S staranjem je povezana oslabelost imunskega sistema, hormonske spremembe. Pogosto je porušeno ravnovesje črevesne mikrobiote in povečana prepustnost črevesne pregrade, kar povzroči zmanjšano oskrbo z življenjsko pomembnimi hranili in, kar je še posebej pomembno, oslabelo in nepravilno delovanje imunskega sistema, ki lahko napada lastne celice.

Obremenitev z mRNA in povečana količina beljakovin bodice - To je lahko povezano tudi s posebnimi serijami cepiva, ki vsebujejo višji odmerek mRNA.

Spol - Približno osemdeset odstotkov bolnikov, poškodovanih s cepivom, je žensk. Zdravljenje z estrogeni poslabša ali pospeši dogodek in njegovo ponovitev.

Osnovni prehranski status in sočasne bolezni - Nekatera že obstoječa stanja verjetno spodbudijo imunski sistem, da je po cepljenju bolj reaktiven. Ogroženi so bolniki z že obstoječimi avtoimunskimi motnjami in kroničnimi vnetnimi boleznimi. Povečano tveganje za poškodbe zaradi cepiva imajo tudi bolniki s slabim prehranskim stanjem, vključno s tistimi, ki jim primanjkuje hranil, kot so vitamin D, vitamin B12, folati in magnezij.

Kako pa si lahko ljudje sami pomagajo pri dolgotrajnem kovidu in postcepilnem sindromu?
Pri obeh gre za zapleteno bolezen. Zdravljenje mora biti prilagojeno bolniku glede na prisotne simptome in sindrome bolezni. Vsi se ne odzovejo enako na isti poseg. Medtem ko lahko nekaj osnovnih strategij izvajajo bolniki sami, močno priporočam, da se pred začetkom vsake nove terapije posvetujejo z zaupanja vrednim zdravnikom. Te informacije niso nadomestilo za diagnozo, zdravljenje ali nasvet kvalificiranega zdravnika z licenco. Predstavljena dejstva ponujamo le kot informacijo, ne kot zdravniški nasvet.

Katere pa so te osnovne strategije?
Osnovni strategiji sta dve: spodbujanje avtofagije ter omejevanje strupenosti, škodljivosti beljakovin bodice. Z avtofagijo se celice znebijo beljakovin bodice. S prekinitvenim postenjem spodbudimo čiščenje poškodovanih mitohondrijev (mitofagija), napačno zvitih in tujih beljakovin, z virusi napadenih ter poškodovanih celic.

To zelo spodbuja homeostazo imunskega sistema, izboljšuje zdravje mitohondrijev in poveča nastajanje matičnih celic. Ketoza, ki jo povzroči postenje, ima izjemno koristne učinke pri bolnikih z vnetnimi in nevrološkimi boleznimi. Prekinitveno postenje in zdravilo ivermektin lahko delujeta sinergistično, da se telo znebi beljakovin bodice. Vendar so ivermektin zdravstvene oblasti in osrednji mediji neupravičeno demonizirali.

Avtofagijo spodbujajo tudi nekatera hranila in zelišča, ki jih lahko dobimo v vsakdanji prehrani. Denimo kvercetin v rdeči čebuli, brusnicah in bezgovih jagodah, origano, žajbelj, rožmarin, citrusna bergamotka v Earl Grey čaju, EGCG v zelenem čaju in temni čokoladi, ingver, kurkuma, resveratrol v borovnicah, grozdju in rdečem vinu, lupina citrusov. K temu lahko pomagajo kakovosten spanec, urejen cirkadiani ritem, izmenične toplo-hladne kopeli, visoko intenzivni intervalni trening.

Kako pa lahko omejimo škodljivost beljakovin bodice?
En način je spodbujanje tvorjenja lastnega glutationa, ki je glavni sistemski antioksidant in reciklira večino drugih antioksidantov. Je tudi učinkovit čistilec beljakovin bodice. K temu pripomorejo tudi N-acetil cistein, B-vitamini, vitamin D, pegasti badelj ali silimarin kot prehranska dopolnila. Pa nizek odmerek naltreksona (LDN) za omilitev težav zaradi poškodbe osrednjega in obrobnega živčevja ter težav zaradi avtoimunskih bolezni in kroničnih bolečin.

Pomagata tudi infrardeča fotobiomodulacija in vibracijska masaža celega telesa. Pa encim nattokinaza, pridobljen iz natta (tradicionalne japonske hrane, narejene s fermentacijo sojinih zrn z bakterijo Bacillus subtilis), ki močno deluje proti strdkom, razgrajuje fibrin in deluje proti zlepljanju krvnih teles.

Probiotiki/prebiotiki vplivajo na zdravo uravnavanje črevesne mikrobiote in prepustnost črevesne pregrade, s tem pa uravnavajo tudi imunski sistem. Preprečujejo sistemsko vnetje in avtoimunsko dogajanje. Prek osi črevesje-možgani vplivajo tudi na kognitivne motnje, značilne za pocepilni in postcovid sindrom.

Odličen je tudi cink skupaj s cinkovim ionoforjem in kvercetinom. Pomanjkanje cinka povezujejo z razvojem avtoimunskih bolezni. Ta kombinacija preprečuje podvajanje virusa v celicah. Potrebni so še vitamin C, vitamin D3 in K2 ter maščobne kisline omega-3. In še spodbujanje tvorbe dušikovega oksida s posebno vadbo in uporabo nekaterih aminokislin. Pomanjkanje dušikovega oksida je glavni dejavnik, ki povzroča endotelijsko disfunkcijo in trombotične dogodke.

Priporočamo tudi spremembo vedenja in sprostitveno terapijo ter zmerno telesno aktivnost. Raztezne vaje, vadba za moč in vaje z nizko stopnjo odpornosti imajo prednost pred aerobnimi vajami.

Ali svetujete in uporabljate tudi peptide?
Vsekakor uporabljamo bioregulacijske peptide za obnavljanje delovanja številnih prizadetih organov po prebolelem covidu in cepljenju. Uporabljamo možganske peptide za obnavljanje delovanja nadledvične žleze, priželjca, ščitnice, trebušne slinavke, ledvic, kostnega mozga (za spodbujanje pretvorbe matičnih imunskih celic v zrele aktivne imunske celice). Tu so še peptidi za krepitev mišičevja in kosti ter hormonskih žlez.

Zelo pomembni so peptidi za uravnavanje delovanja nadledvične žleze. Imeli smo nekaj primerov odpovedi nadledvične žleze po dolgotrajni terapiji z medrolom in hidrokortizonom. Imamo dokumentiran primer bolnice, ki je po hudi covid bolezni prejemala kortikosteroide. V bolnišnici so ji opravili ACTH test za oceno funkcije nadledvične žleze, ki je pokazal njeno popolno odpoved. To smo potrdili tudi s testom iz sline.

Po dvomesečni terapiji z možganskimi peptidi in peptidi za nadledvične žleze smo dosegli popolno obnovitev delovanja žleze. Gospa je bila obsojena na doživljenjsko nadomestno terapijo s hidrokortizonom in vsemi posledicami takšnega zdravljenja. Pa to ni bil edini primer napačnega zdravljenja po preboleli covid bolezni.

In kakšna je splošna preventiva pred grozečimi epidemijami nalezljivih bolezni?
Ko je virusna okužba zgornjih dihal že prisotna, lahko razkužujemo nosno votlino s slano vodo, vdihavamo eterično olje origana, kamilico ali 0,1-odstotni vodikov peroksid.

Kakšne pa so vaše osebne izkušnje s covidom in cepljenjem?
Cepljen sem bil trikrat s Pfizerjevim cepivom proti covidu-19. Pred tem sem bil popolnoma zdrav in nisem imel covida. Po drugem cepljenju sem imel reaktivacijo virusa pasovca (herpes zoster). Po tretjem cepljenju pa sem dvakrat prebolel sicer zmerno obliko covida, a z dolgotrajnim nadležnim kašljem. Kot naslednjo verjetno posledico covid cepljenja pa sem imel reaktivacijo bakterije Helicobacter Pylori in prvič v življenju sem se zdravil z antibiotiki in zaviralci protonske črpalke.

Nisem »anticepilec«, saj se vsako leto cepim proti gripi in sem cepljen tudi proti drugim vrstam bolezni. S tovrstnim covid cepivom pa se ne bom cepil več nikoli.

Eva Majnik

SLIKA: Dr. Tomislav Majić