Piše: Dominik A. Mauri v novih Misterijih, www.misteriji.si

Zunajzemeljske skrivnosti Južne Anglije
Počitnice lahko preživite na enem od najbolj misterioznih območij evropske celine: v južni oziroma jugovzhodni Angliji. Tu se lahko srečate z najmanj tremi skrivnostnimi pojavi: evropskim Roswellom v Rendlesham Forestu, žitnimi krogi v Wiltshiru z bližnjim starodavnim Stonehengeem, pa tudi na kraj odgovora naših kozmičnih bratov in sester na sporočilo znanstvenikov Franka Draka in Carla Sagana iz leta 1974 - področje okrog observatorija Chilbolton v Hampshiru.

Tako svetujeta naša bralca Dominik in Ida, ki sta prejšnje poletje obiskala vse tri zanimivosti. In nam zaupala svoja doživetja.

Vsi našteti kraji so si relativno blizu in zlahka dostopni. Domala vse avtocestne poti na Otoku iz osrednje Evrope vodijo prek široke londonske obvoznice M25, in mimo Londona naju je vodil tudi popoldanski nedeljski prihod iz Dovra na prvo načrtovano postajo v jugovzhodnem delu Anglije oziroma v Suffolku.

EVROPSKI ROSWELL
Po dveh urah vožnje z obrobja Londona si lahko za prvi kraj nočnega prebivanja izberete kamping počivališče Swann's Nursery blizu kraja Bromeswell. Tam je možno prenočiti že za okroglih deset evrov na osebo. Od tam do neizbežnega obiska »evropskega Roswella« je okrog opuščenih ameriških vojaških oporišč RAF Ben*censored*ers in RAF Woodbridge le še okrog pol ure mirne vožnje skozi večinoma drevesnato pokrajino do letovišča Rendlesham Forest. Tam so namreč v noči s 26. na 27. december leta 1980 zabeležili enega najbolj skrivnostnih obiskov Nezemljanov, ki je pustil trajni pečat na najmanj dveh ameriških vojakih.

Dvourni krožni sprehod z osrednjega parkirišča zraven recepcije vas bo kmalu vodil mimo znamenitega vhoda East Gate v vojaškem oporišču RAF Woodbridge, kjer so konec decembra 1980 najprej opazovali skrivnostne luči na nebu, usmerjene naravnost v podzemna skladišča pod vojaško letalsko stezo. In v bunkerje - točno na mesta, kjer je bilo v času hladne vojne shranjeno in pripravljeno največ smrtonosnih jedrskih raket, usmerjenih na cilje izza železne zavese v vzhodni Evropi do Urala.

NEZEMLJANI OPAZUJEJO OPORIŠČA
Nobena skrivnost ni, da se izvengalaktične napredne civilizacije zelo zanimajo za tukajšnje jedrske potenciale ter da so verjetno pripravljene vskočiti, da bi z deaktiviranjem preprečile posledice, če bi se kak domišljavi Trump, nori Putin ali pozabljivi Biden - ne smemo pozabiti pa tudi na sposobnosti umetne inteligence - nekega dne odločil, da pritisne na razvpiti strašljivi rdeči gumb. Zato pač ET-ji opazujejo, mogoče se pri tem celo zabavajo, kaj imamo od njih manj inteligentni Zemljani v podzemnih skladiščih svojih vojaških oporišč, kot so bila do padca Berlinskega zidu tudi na obrobju Rendlesham Foresta.

Da bi nas o nevarnosti samouničenja še bolj prepričali, se je v Rendlesham Forestu ponoči 27. decembra 1980 eno od nezemeljskih galaktičnih plovil dotaknilo zemlje (ali planeta Zemlje). Pri tem sta se dva ameriška vojaka, namreč varnostni policist John Burroughs in narednik Jim Penniston, temu zunajzemeljskemu plovilu tako približala - Penniston se ga je tudi dotaknil - da sta postala trajno zaznamovana.

Burroughs je utrpel negativne psihološke posledice, zaradi katerih mu je ameriška vlada izplačala visoko odškodnino. Penniston pa je s seboj v glavi devetintrideset let nosil podzavestno sporočilo, ki se je izkazalo za znamenje v okviru binarne kode, ki so ga leta 2019 tudi dešifrirali kot geografske koordinate nekaterih skrivnostnih krajev na Zemlji, kot so sredina Atlantskega oceana, Nazca v Peruju, puščava Giza v Egiptu, Sedona v Arizoni …
Na mestu pristanka zunajzemeljskega plovila v Rendlesham Forestu je sedaj razstavljena kovinska replika, visoka dva metra in pol in premera štirih metrov, ki se ji obiskovalci lahko neovirano približamo in ob njej spominsko fotografiramo.

Vsem ljubiteljem skrivnostnega toplo priporočava ogled zgodovinskih točk v Rendlesham Forestu, potem pa obiščite - če potujete po Veliki Britaniji v toplem juliju in avgustu - enako skrivnostne in z energijo napolnjene številne žitne kroge v južnem delu britanskega Otoka.

ŽITNI KROGI
Iz Rendlesham Foresta naju je vodila štiriurna vožnja z avtodomom v središče območja žitnih krogov - pokrajino Wiltshire. Žitni krogi se sicer ne pojavljajo le v Wiltshiru, ampak množično tudi v Oxfordshiru, Devonshiru in Hampshiru. Zato sva predhodno izbrala dve točki, od koder sva krenila v lov za porajajočimi se novimi žitnimi krogi.

Prva točka je bil avtokamp v Salisburyju s svetovno znano katedralo z razstavljeno Magna Carto ali Veliko listino svoboščin, od koder je le slabe pol ure vožnje za neizbežen obisk Stonehengea. Druga točka pa je bil manj znan kraj Devizes, središče območja izklesanih (a tokrat od človeških rok) Belih konj na pobočjih bližnjih gričev.

Avtokampa v Salisburyju in Devizesu sta odlični izhodiščni točki za takojšen odhod do novonastalih žitnih krogov, ki jih lahko najdete na spletni strani Cropcircleaccess.com. Informacije o njih, z natančnimi navigacijskimi podatki, so na tej spletni strani zelo ažurirane; južnoangleško pokrajino stalno opazujejo tudi z rednimi preleti dronov.

Vsem tistim, ki bi se radi spoznali z istomišljeniki v spoznavanju skrivnostnih žitnih krogov in podobnih pojavov, priporočava, da se najprej odpravijo v Crop Circle Visitor Centre & Exhibition v kraju Honeystreet, Pewsey, blizu kraja Alton Barnes, ki ga vodita Nizozemka Monique Klinkenbergh in Nemec Andreas Müller. Onadva vam med vašim obiskom mogoče lahko priskrbita tudi kakega lokalnega vodiča, kot je bil za naju na voljo prijazni Austin.

Austin naju je lani tudi pripeljal do najinega prvega žitnega kroga z mnogimi znamenji, vidnimi z bližnjega griča Potterne Hill. Zaradi lastniških razmerij vsa takšna mesta niso vedno javno dostopna. Do večine polj z žitnimi krogi je dostop prepovedan ali oviran, mnoga so celo na vojaških zemljiščih. Najin prvi žitni krog je bil južno od Devizesa. Imela sva srečo, kajti ko sva nekaj dni kasneje sama ponovno obiskala isto polje, so žitni krogi izginili, ker je lastnik požel svoj letni pridelek pšenice.

Med najinem dvotedenskim obiskom sta se nama ponudili še dve priložnosti za ogled novih, čez noč nastalih žitnih krogov na poljih, kjer je bil mogoč neposreden dostop do njiju in tudi vstop vanju. Prvi je bil v kraju Hatherden Lane blizu Charltona v Oxfordshiru, drugi pa v kraju Kitt’s Lane blizu vasi West Meon v Hampshiru. Oba dogodka sva seveda primerno fotografsko dokumentirala.

Ko sva se odpravljala v južno Anglijo, seveda ni bilo nobenega zagotovila, da si bova v načrtovanem času dveh tednov lahko ogledala kakšne nove ali že obstoječe žitne kroge. Zato lahko rečeva, da sva imela veliko sreče ali pač blagoslova, da sva v dvanajstih jasnih dneh poleg obiskov drugih znamenitosti, kot sta svetovno znana Stonehenge in Avebury, lahko obiskala kar tri različna območja žitnih krogov.

Zato nisva bila niti malo razočarana, ker nisva dosegla svojega tretjega glavnega cilja - stopiti na polje, kjer so avgusta 2001 Nezemljani odgovorili na sporočilo, ki ga je poslal znanstvenik Carl Sagan 16. novembra 1974 iz teleskopa Arecibo na Portoriku v ozvezdje Herkul z okrog sto tisoč zvezdami, oddaljeno 25.000 svetlobnih let.

Govorimo seveda o triminutnem oddajanju prek FM radijskih valov z osnovnimi podatki o človeštvu in Zemlji, našem periodnem sistemu, položaju Zemlje v Sončnem sistemu in zgradbi naše DNK. Na žitnem polju v bližini Chilboltonskega observatorija je 26 naših let in pol kasneje prišel odgovor iz ozvezdja zvezde Sirij v obliki posebnega sporočila v žitu. Iz odgovora iz vesolja je mogoče razbrati, da nas Zemljane poznajo tudi na zvezdi Zeta Reticuli.

Chilboltonski observatorij in njegova okolica sta ograjena z visoko ogrado in opozorilom, da je nadaljnja vožnja oziroma dostop za nepovabljene strogo prepovedan. Tega opozorila smo se držali, obiskovanja skrivnostnih krajev v južni Angliji smo imeli za eno poletje že dovolj, a raziskovanje na teh območjih bomo ob prvi primerni priložnosti vsekakor nadaljevali.

Dominik A. Mauri

Več informacij: ida.juhart@gmail.com; 070/266 274

Slika: Kovinska replika na mestu pristanka zunajzemeljskega plovila v Rendelsham Forestu