Rekorden vročinski val na Antarktiki skrbi in bega znanstvenike. Trenutno bi moral biti najhladnejši kraj na Zemlji precej hladnejši tudi po temperaturah. A živo srebro se je tam povzpelo za več deset stopinj Celzija višje, kot bi pričakovali v tem času. To vzbuja skrb, kaj to pomeni za antarktično celino in kakšne posledice bi lahko imel ta nenavaden vročinski val.

Temperature od sredine julija so se nad nekaterimi deli Antarktike povzpele do več kot 10 stopinj Celzija nad normalo in neobičajen vročinski val bi se lahko nadaljeval tudi v prvi polovici avgusta, poroča CNN. Najnovejši podatki kažejo, da so visoke temperature v delih vzhodne Antarktike, kjer vladajo najbolj nenormalne razmere, še višje. V krajih, kjer je živo srebro običajno med -50 in in -60 stopinj Celzija, je zdaj to bližje -25  do -30 stopinj Celzija.

To je že drugi večji vročinski val, ki ga Antarktika prestaja v zadnjih dveh letih. Prejšnjega so zabeležili marca 2022.

'Poletje sredi zime' 
'Poletje' sredi zime, tudi če je velik del celine še vedno pod lediščem, je zaskrbljujoča anomalija za kraj, ki lahko povzroči katastrofalen dvig morske gladine, opozarjajo znanstveniki. Ker je tu shranjena večina ledu na planetu, bi se, če bi se ves stopil, povprečna svetovna gladina morja dvignila za več kot 45 metrov. Tudi manjša ledena površina, kot je denimo ledenik Doomsday, bi lahko, če bi se stopila, povzročila dvig morske gladine za tri metre, kar bi pomenilo katastrofo za obalne skupnosti.  

Kot za CNN pojasnjuje meteorolog David Mikolajczyk z Univerze Wisconsin, je možno, da se bodo takšni vročinski valovi ponavljali tudi v prihodnjih zimah, kar posledično pomeni, da bi bila ledena celina manj utrjena in pripravljena na poletje. Tako bi bila bolj občutljiva za taljenje ledu. Povečano taljenje Antarktike pa bi lahko vplivalo na globalne oceanske tokove,ki pa imajo izjemno vlogo pri vzdrževanju podnebja na planetu. Za ponazoritev, zalivski tok denimo služi prenosu toplejše vode in padavin z ekvatorja proti severnemu polu. Ta tok prenaša toplo morsko vodo iz ekvatorialnega dela Atlantika mimo Karibov, nato pa na poti proti Evropi odda zelo veliko toplote. Posredno ogreva zlasti severno in zahodno Evropo. 

"To, kar vidimo, je popolno presenečenje," je za CNN komentiral znanstvenik Thomas Bracegirdle. Kot pravi, bodo znanstveniki sčasoma bolje razumeli nastanek takšnega vročinskega vala, a za zdaj je to tudi zanje presenečenje. Dodal je, da gre za rekordne odmike od normale, boji pa se, da je to pokazatelj tega, kar nas lahko čaka v prihodnosti. Kot je poudaril, bi morali biti tako močni vročinski valovi na Antarktiki prej redkost kor pravilo. Ali bodo postali pogostejši, si znanstveniki še ne znajo odgovoriti: "Vse, kar lahko trdimo danes, je, da na Antarktiki pričakujemo več ekstremnih temperatur in dogodkov, a potrebujemo še več informacij." 

Morski led znova dosegel alarmantno nizko raven
Kot smo že poročali, se je površina morskega ledu okoli Antarktike tri leta zapored zmanjšala na manj kot dva milijona kvadratnih kilometrov. Znanstveniki svarijo, da je to zaskrbljujoče, saj je morski led znova dosegel alarmantno nizko raven. Gre za prag, ki ni bil pred letom 2022 od začetka satelitskih meritev leta 1979 nikoli presežen, je pisal Guardian.

 Najnovejši podatki ameriškega nacionalnega centra za podatke o snegu in ledu potrjujejo, da so zadnja tri leta zabeležili najnižjo količino morskega ledu na tej celini. Morski led na Antarktiki sicer vsako leto februarja doseže najnižjo stopnjo na celini. 18. februarja je petdnevno povprečje morskega ledu padlo na 1,99 milijona kvadratnih kilometrov, 21. februarja pa je znašalo 1,98 milijona kvadratnih kilometrov. Rekordno nizko površino so zabeležili lani februarja, ko je bila ta 1,78 milijona kvadratnih kilometrov.

Vir: www.caszazemljo.si