|  Starši ne vedo za slabe spletne izkušnje svojih otrok, negativne vplive interneta nanje pa podcenjujejo
V raziskavi Delovna aktivnost, duševno zdravje in varna raba interneta, ki jo je izvedel Center za družboslovno informatiko Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani poleti 2023, se je pokazalo, da slovenski starši precej podcenjujejo vpliv škodljivih spletnih zgledov in vsebin na svoje otroke.
Samo 4 % staršev oz. skrbnikov se je na primer strinjalo, da je njihov otrok preveč pod vplivom spletne pornografije. Raziskava Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si (SID 2023), opravljena med najstniki, pa je po drugi strani pokazala, da ima med tistimi najstniki, ki pornografijo gledajo, zaradi pornografije neprijetne občutke glede spolnosti (strah, odpor ipd.) 14 % osnovnošolcev in 8 % srednješolcev.
Več kot desetina najstnikov (13 % v OŠ in 12 % v SŠ) je odgovorila, da imajo neželene posledice gledanja pornografije, 10 % v osnovni in 15 % v srednji šoli pa se jih z njo počuti zasvojene. Med tistimi najstniki, ki pornografijo gledajo pogosto, jih kar 21 % v osnovni in 15 % v srednji šoli meni, da je nasilje normalen del spolnosti.
Deleži so precej nižji med najstniki, ki pornografije ne gledajo (v OŠ 4 % in v SŠ 5 %). Med srednješolci, ki pogosto gledajo pornografijo, jih kar 27 % meni, da mora biti moški v spolnosti dominanten in nasilen, ženska pa mora v tem uživati. Med tistimi, ki pornografije ne gledajo, je delež več kot petkrat manjši: 5 %.
Starši zelo podcenjujejo vpliv lepotnih idealov, ki so jim njihovi otroci izpostavljeni na spletu in vplivajo na njihovo telesno samopodobo. Le 2 % staršev oz. skrbnikov se je strinjalo, da si njihov otrok na osnovi zgledov na spletu želi lepotni poseg, medtem ko je Safe.si raziskava SID 2022 med najstniki pokazala, da kar tretjina dijakinj in četrtina osnovnošolk tretje triade OŠ razmišlja o plastični operaciji, da bi izboljšale svoj videz. O tem razmišlja tudi vsak deseti osnovnošolec med 12 in 15 let ter 6 % dijakov.
Starši se prav tako ne zavedajo tveganj, ki jih na spletu doživljajo otroci, oziroma jim otroci o njih ne povedo. Ko deleže, ki so jih navajali starši, primerjamo s podatki iz Safe.si raziskav med otroki, se pokaže, da starši v neprimerljivo manjših deležih navajajo, da je njihov otrok doživel neko tveganje na spletu, kot to navajajo sami otroci. Da je njihov otrok prek interneta prejel neželene spolne vsebine ali komentarje, je na primer odgovorilo le 3 % staršev oz. skrbnikov 13 do 15 let starih otrok.
Med tem pa je več kot tretjina toliko starih otrok v Safe.si raziskavah poročala, da jim je nekdo poslal svoje spolne ali gole slike ali videe oziroma da so prejeli sporočila z neprimerno vsebino (npr. spolne narave). Le en odstotek staršev oz. skrbnikov je odgovoril, da je njihov otrok sam poslal svojo golo fotografijo prek spleta. V anketi med najstniki pa je, da so že posneli in poslali svoj gol ali razgaljen posnetek, navedlo 16 % dijakov in vsaka deseta dijakinja in 4 % 12 do 15-letnic in 6 % 12 do 15-letnikov v osnovni šoli.
Med tem ko se deleži staršev oz. skrbnikov, ki navajajo, da je njihov otrok že bil žrtev ali povzročitelj nasilja na spletu, gibljejo med 0 % in 10 %, so deleži otrok, ki so v raziskavah Safe.si poročali o doživljanju ali povzročanju istih oblik spletnega nasilja, najmanj trikrat pa vse do 24-krat višji. Starši se najmanj zavedajo, da so bili njihovi otroci že žrtve izsiljevanja prek spleta, da so jim grozili, da so bili žrtve predelave in deljenja njihovih fotografij in videov ter da so tudi otroci sami delili gole slike svojih vrstnikov.
Nekoliko nenavadno so tudi starši oz. skrbniki najmlajših otrok od 0 do 5 let najbolj zaskrbljeni, da bi njihov otrok premalo spal zaradi uporabe interneta, potem pa zaskrbljenost upade s starostjo otrok. Raziskava Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si (SID 2022) med najstniki pa nasprotno kaže, da s starostjo otrok naraščajo deleži teh, ki poročajo, da jim zaradi uporabe telefona, aplikacij in družabnih omrežij primanjkuje spanca. Od 7. razreda osnovne šole do srednje šole se deleži povečajo iz 37 % na 64 %.
Sicer od v raziskavi navedenih tveganj največ staršev oz. skrbnikov (60 %) skrbi, da bo njihov otrok postal žrtev spolnega napeljevanja otrok prek spleta (grooming). Vsa spletna tveganja v raziskavi bolj skrbijo mame kot očete in najbolj skrbijo najmanj izobražene starše. Zaskrbljenost staršev upada s starostjo otrok, čeprav so v raziskavi navedena tveganja bolj verjetna pri starejših kot pri najmlajših otrocih.
Veliko otrok uporablja internet in naprave z zasloni prekomerno
Starše smo v raziskavi vprašali tudi, koliko časa v povprečju na dan njihov otrok uporablja internet, računalnik, mobilni telefon in tablico. Navedene odgovore smo primerjali s priporočili slovenskih pediatrov o še sprejemljivi rabi naprav z zasloni pri otrocih, ki naj še ne bi bila škodljiva za razvoj otrok in mladostnikov.
Ugotovili smo, da veliko staršev navaja prekomerno uporabo teh naprav pri svojih otrocih: čez 40 % staršev oz. skrbnikov 10 do 17 let starih otrok, pri 13 do 15-letnih otrocih celo 48 %. Prekomerno rabo je navedlo tudi 14 % staršev oz. skrbnikov dojenčkov od 0 do 2 let starosti in 10 % staršev 3 do 9-letnih otrok. Časovni okvir, ki ga priporočajo pediatri, vključuje uporabo vseh naprav z zasloni, torej tudi televizijo, o uporabi katere pa v anketi staršev nismo spraševali. To pomeni, da so deleži prekomerne rabe še višji od navedenih.
Ob tem pa se zmanjšuje delež staršev, ki postavljajo pravila, ki jih morajo otroci spoštovati, kadar uporabljajo mobilni telefon, tablico, računalnik ali podobne naprave. Skoraj četrtina (23 %) staršev oz. skrbnikov namreč ne postavlja nikakršnih pravil, kar je dvakrat več kot pred dvema letoma. Prav tako se znižuje delež staršev, ki ne dovoli, da bi njihov otrok uporabljal družabna omrežja. Glede na leto 2021, ko je bil 58 %, je padel pod polovico na 46 %.
Infografika: www.safe.si/sites/default/files/szj_kaj_mislijo_starsi_in_kaj_odgovarjajo_otroci.pdf
***
Povezave do poročil raziskav:
***
O nas:
Projekt Center za varnejši internet izvajajo Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Javni zavod Arnes, Zveza prijateljev mladine Slovenije in Zavod MISSS (Mladinsko informativno svetovalno središče Slovenije), financirata pa ga Agencija HaDEA pri Evropski komisiji in Ministrstvo za digitalno preobrazbo.
Center za varnejši internet ponuja tri glavne storitve:
- Točko osveščanja o varni rabi interneta Safe.si z osrednjim portalom www.safe.si. Nasveti, gradiva, orodja, izobraževanja in druge aktivnosti osveščanja so namenjene otrokom, mladostnikom, staršem ter pedagoški, socialni in mladinski stroki.
- Svetovalno linijo za težave na spletu Tom telefon 116 111, na kateri med 12. in 20. uro vsak dan odgovarjajo na vprašanja, dileme in pomagajo reševati zagate, povezane z uporabo interneta. Na www.e-tom.si je na voljo tudi svetovanje prek TOM spletne klepetalnice. Storitev je na voljo za otroke, mlade in njihove starše.
- Točko za prijavo posnetkov spolnih zlorab otrok na internetu Spletno oko. Posnetke spolnih zlorab otrok na spletu lahko anonimno prijavite na prijavno točko www.spletno-oko.si.
|
NE ZAMUDITE
