Piše: Tatjana Svete v novih Misterijih, www.misteriji.si

Morali bi večkrat vzeti v roke Jurčiča, Aškerca, Finžgarja, Levstika
»Pravijo, da je pero močnejše od meča, ampak tudi v kovačnicah besed je treba včasih preliti kar nekaj miselnega znoja, da izoblikuješ pravo in zadeneš z njo žebljico na glavico,« pravi prevajalec Niki Neubauer, ki je za Ara založbo prevedel že veliko knjig. Med drugim Fantomski jaz Davida Icka, Kako ozdravimo s hrano in Kako upočasnimo staranje s hrano Michaela Gregerja, Vitamin C Steva Hickeya in Andrewa Saula, Ženske v hormonskem ravnovesju in Moški v hormonskem ravnovesju Sanje Toljan, pa Dokazi o nezemljanih Warrena Agiusa ... Z njim smo se pogovarjali o tem, kako uspe vse te zahtevne tematike tako berljivo in v bogati slovenščini približati slovenskim bralcem.

Niki Neubauer je po izobrazbi univerzitetni diplomirani novinar. Že več kot petintrideset let poklicno dela kot prevajalec. V tem času je prevedel več kot tisoč dokumentarnih filmov in več kot sto petdeset strokovnih knjig in priročnikov z najrazličnejših področij, od umetnosti, medicine, naravoslovja, zgodovine, psihologije in sociologije do športa, ekonomije in teologije.

Kako vse te informacije vsrkate? Kaj vam je od vseh teh informacij najbolj ostalo, se vas najbolj dotaknilo?
Informacij je res ogromno, in našteli ste samo knjige, ki sem jih prevedel za vašo založbo, sodelujem pa še z mnogimi drugimi, tako da je nemogoče, da bi si vse zapomnil. Pa še tako raznovrstna področja so! Kljub temu nekatera spoznanja, ki se mi zdijo posebej pomembna, ostanejo in nekatere stvari se tudi ponavljajo, zato se sčasoma trdneje zasidrajo.

Med prevajanjem seveda sproti tudi preverjam; številni strokovni izrazi so v slovenščini drugačni kot v angleščini, poleg tega pa se tudi trudim, da strokovne izraze, še zlasti medicinske, tudi bolj poljudno predstavim in razložim, ker jih potem bralci razumejo in jih lažje prenesejo v svoje življenje. Tudi mene se verjetno najbolj dotaknejo spoznanja iz medicine in jih skušam upoštevati. Zelo me pritegnejo tudi opisi zgodovinskih dogodkov, ki so pomembno oblikovali svet in je njihov vpliv čutiti še dandanes.

Katere knjige Ara založbe se vam zdijo osebno najbolj uporabne za vsakdanje življenje oziroma v pomoč na vseh ravneh?
No, nekaj ste jih že našteli. Ne vem, ali so Dokazi o nezemljanih uporabni za vsakdanje življenje - sam nisem še nobenega srečal in tudi ne vem, ali si tega želim (smeh) -, je pa ta knjiga vsekakor zanimiva in razkriva marsikaj o dogajanju v ozadju svetovne politike, ki ostaja splošni javnosti skrito. Gotovo pa so nam lahko v veliko pomoč knjige, ki govorijo o zdravju in preprostih ukrepih življenjskega sloga, s katerimi si ga lahko ohranimo. Vsakič, ko prevajam kakšno tovrstno knjigo, nekoliko spremenim svoje vsakdanje prehranjevalne in druge navade. Mislim, da se da postopno, korak za korakom, veliko narediti.

Kateri avtor, ki ste ga prevedli za Ara založbo, vam je pa osebno najljubši?
Verjetno je to kar dr. Michael Greger, ki ste ga tudi sami omenili. Njegove knjige so res polne primerov, ki na podlagi množice raziskav in trdnih znanstvenih dokazov, vendar zgovorno in na bralcu prijazen način, predstavljajo, kako lahko najbolje poskrbimo zase. Slišal sem, da je njegova knjiga Kako ozdravimo s hrano tudi pri nas velika uspešnica, prav zdaj pa prevajam njegovo delo Kako upočasnimo staranje s hrano, ki bo zaradi velikega obsega izšlo v dveh knjigah in bo, v to ne dvomim, tudi izjemno priljubljeno pri bralcih. Sam sem navdušen.

Kaj menite, da je naloga prevajalca?
Pravijo, da so prevajalci z napačnim tolmačenjem pogovorov med vladarji zakrivili največ vojn. (smeh) Zato je prva in najpomembnejša naloga prevajalca, da pravilno prenese avtorjevo sporočilo. Italijani imajo rek traduttore traditore, kar pomeni »prevajalec izdajalec« in je bil že v šestnajstem stoletju namenjen tistim, ki so si drznili prevajati Danteja v francoščino.

Kako zadenete misel, srčiko avtorja, ki ga prevajate?
No, to pa je naslednja prevajalčeva naloga in se nanaša na pravkar omenjeni rek. Potruditi se moraš, da poleg sporočilnosti besedila ohraniš tudi značilni slog izvirnika. To zna biti kar trd oreh, še zlasti pri kakšnih besednih igrah, kjer moraš biti pogosto precej ustvarjalen. Pravijo, da je pero močnejše od meča, ampak tudi v kovačnicah besed je treba včasih preliti kar nekaj miselnega znoja, da izoblikuješ pravo in zadeneš z njo žebljico na glavico. A sem že preveč poetičen? (smeh)

Kako pa ohranjate telesno formo? Se ukvarjajte s športom, da uravnotežite sedeče delo?
Ja. Seveda. To je zelo pomembno. Morda presenetljivo, ampak ko sem bil mlajši, sem imel več težav s križem kot sedaj. Zdaj pazim, da med delom večkrat vstanem in se malo razmigam. V pisarno in nazaj domov se redno vozim s kolesom - dobrih dvajset minut v vsako smer. V prostem času pa dvakrat tedensko igram namizni tenis in grem, če le vreme dopušča, ob koncu tedna s kolesom v naravo, najraje po gozdnih stezah na Katarino nad Ljubljano. To je tudi pravi balzam za dušo.

Se vam zdijo slovenski avtorji prikrajšani, ker nimajo tako velikega bralnega občinstva kot pa denimo angleški, ameriški, nemški avtorji?
To je res, jezike velikih narodov, zlasti angleščino, govori na stotine milijonov ljudi, zato so tudi naklade tam neprimerljivo večje od naših. Po drugi strani pa je tudi konkurenca neprimerljivo večja in moraš biti res vrhunski pisec, da ti uspe.

Če bi vi napisali knjigo, o čem bi tekla beseda?     
Pravzaprav sem jo že. (smeh) No, skoraj. Skupaj z očetom jo pripravljava. Govorila bo o mladem zvedavem šakalu in njegovih dogodivščinah, zraven pa bodo tudi zanimivosti o različnih živalskih vrstah, od katerih nekatere najdemo tudi pri nas.

Po izobrazbi ste novinar, a vas novinarstvo ni neposredno pritegnilo, pač pa prevajalstvo. Kdaj ste se navdušili za slovenski in angleški jezik?
Za branje v slovenskem jeziku sta me najprej navdušila starša, ki sta me nešteto večerov z branjem zgodbic zazibala v sen. Potem pa me je v osnovni šoli za slovenski jezik še nadalje pritegnila učiteljica Sonja Preželj, ki mi je svetovala, katere knjige naj vzamem v roke, in sem ji za to še zdaj hvaležen. Podobno je storil še profesor Janez Petelinšek z angleščino v gimnaziji.

Delali ste tudi na televiziji, brali besedila. Kakšna pa se vam zdi slovenščina nekoč in danes ter odnos do nje?
Občutek imam, da je osiromašena. Kot da bi se nekateri bali uporabljati klene slovenske izraze, drugi pa jih žal sploh ne poznajo. To je velika škoda. Morali bi večkrat vzeti v roke Jurčiča, Aškerca, Finžgarja, Levstika, njihov jezik je čudovito lep in še kako poveden. To bi marsikoga prebudilo bolj kot wokeizem. (smeh)

Hvala. Želimo vam še veliko prevedenih del!

Tatjana Svete

Slika 1: Niki Neubauer
Foto Nik Erik Neubauer

Slika 2: Kolaž nekaterih knjig, ki jih je Niki Neubauer prevedel za Ara založbo.