Manjše kot bodo ambicije držav članic do leta 2030, težje bo EU dosegla cilj za leto 2040 - 90 % zmanjšanje (neto) emisij toplogrednih plinov

Do konca junija imajo države članice Evropske unije čas za delo na posodobitvi nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (NEPN). Gre za izjemno pomembne dokumente za spopadanje s podnebno krizo na nacionalni ravni, brez okrepitve ciljev držav članic pa tudi Evropska unija ne bo izpolnila ambicij na področju podnebja in energije.

Vlade imajo odgovornost, da v naslednjih štirih mesecih pripravijo končne verzije NEPN-ov tako, da bodo ti čim bolje odgovorili na urgenco, ki jo predstavlja podnebna kriza. Nekateri izzivi priprave so bili izpostavljeni na včerajšnji mednarodni konferenci Pot do 1,5 °C: Podnebno in energetsko načrtovanje v srednji in vzhodni Evropi, ki je ponudila tudi priporočila in primere ukrepov, ki naj služijo kot zgled.

Časa je malo, a še dovolj
Približujemo se ciljni ravnini priprave NEPN-ov, ki bodo bistveno zaznamovali smer razvoja držav EU do leta 2030. Kritičen pregled posodobljenih osnutkov NEPN-ov, ki so bili oddani Evropski komisiji do oktobrskega roka, je pokazal, da imajo še vedno pomembne pomanjkljivosti. Več držav ni izpolnilo niti minimalnih podnebnih in energetskih zahtev EU do leta 2030, ki pa tudi same (še) niso v skladu s Pariškim sporazumom in omejitvijo dviga povprečne globalne temperature na 1,5 °C.

Štirje meseci so razmeroma kratko obdobje, vendar je časa kljub temu dovolj, je bilo eno od sporočil na mednarodni konferenci, posvečeni procesu priprave NEPN-ov. V zadnjem letu je večina držav članic napredek že dosegla, zdaj pa so na vrsti še zadnji koraki za krepitev ciljev, izboljšanje začrtanih ukrepov ter bolj transparentno vključevanje javnosti. Pozitivne spremembe morajo iti v smeri, ki jo je decembra lani nakazala Evropska komisija v oceni NEPN-ov in svojih priporočilih. Prav tako potrebno pot nakazujejo ugotovitve nevladnih organizacij v LIFE projektu Together For 1.5, v okviru katerega je potekala omenjena konferenca v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani.

Federico Mascolo, Climate Action Network (CAN) Europe: "Kljub nekaterim izboljšavam v primerjavi s starimi različicami osnutki posodobljenih NEPN-ov še vedno niso dovolj ambiciozni in kakovostni. Kako lahko države članice zagotovijo, da bodo načrti ustrezali svojemu namenu? Tako, da vključijo ambicioznejše cilje na področju podnebja, obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti, zasnujejo ustrezne politike in ukrepe za njihovo uresničitev ter jasno opredelijo potrebe po naložbah in financiranju. In ne smejo pozabiti na osnove: končne posodobitve NEPN-ov morajo vključevati načrte za opuščanje fosilnih goriv in subvencij za fosilna goriva ter načrte, ki obravnavajo družbene in pravične vidike prehoda.”

Recept za uspeh: vključevanje in sodelovanje javnosti
Pravičnega zelenega prehoda in podnebne nevtralnosti EU ne bo mogoče doseči brez temeljitega načrtovanja in celovitega vključevanja javnosti. Poudarek drugega izmed treh sklopov včerajšnje konference z naslovom Pot do 1,5 °C: Podnebno in energetsko načrtovanje v srednji in vzhodni Evropi, je bil, da je dialog - na več ravneh in znotraj regije - zelo pomemben, ključno pa je predvsem boljše vključevanje javnosti ter institucij in skupnosti, ki bodo skrbele za implementacijo.

Tudi Evropska komisija je v svoji povratni informaciji decembra vsem državam članicam priporočila, da naj izboljšajo proces vključevanja javnosti, pri čemer je pomemben tudi transparenten proces upoštevanja predlogov. Slednji je bil doslej šibka točka v procesu priprave slovenskega NEPN-a.

Državna sekretarka na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen je v uvodnem govoru napovedala, da bo v Sloveniji zadnje javno posvetovanje izvedeno predvidoma v aprilu. Sicer je Slovenija na tem področju svetel primer v regiji, zato je tudi Danijel Crnčec z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo predstavil zasnovo sodelovanja javnosti pri posodabljanju slovenskega NEPN-a, v katerem so bile med drugim izvedene ciljno usmerjene delavnice s specifičnimi deležniki. Proces je ocenil kot časovno in kadrovsko zelo intenziven proces. Na prvem posvetovanju so prejeli več kot 1000 pripomb od več kot 100 deležnikov in na podlagi te izkušnje naj bi tretje javno posvetovanje nadgradili.

Hitrejše ukrepanje ni le nujno, ampak prinaša tudi številne koristi
Zeleni prehod je smiseln tudi z ekonomskega vidika ter prinaša številne koristi za družbo in gospodarstvo, ki pa so dolgoročne. Na to vizijo se morajo države članice opirati v procesu priprave NEPN-a, ne pa prepričanje, da so naložbe v podnebno ukrepanje drage in negativne za ekonomijo, je bil tudi eden od poudarkov sodelujočih na okrogli mizi, s katero je bila sklenjena konferenca.

Izhodišče okrogle mize je bilo januarja objavljeno poročilo Pariški sporazum in scenarij 1.5°C: pospeševanje zelenega prehoda in koristi za družbo ter gospodarstvo, ki je nastalo pod okriljem mreže CAN Europe. V njem je bilo ocenjeno, da bi lahko EU s sledenjem scenariju 1.5°C do leta 2030 pridobila neposredne koristi v višini vsaj bilijon evrov in Slovenija skoraj štiri milijarde. Poleg tega pa koristi močno odtehtajo stroške.

Taj Zavodnik, okoljska organizacija Focus: “Ni cenejše, zanesljivejše in bolj pravične alternative za odločno in pospešeno podnebno ukrepanje, kot je sledenje Pariškemu sporazumu in cilju omejitve dviga globalne temperature na 1,5°C, kar opozarja tudi znanost. V skladu z opozorili IPCC in z upoštevanjem svoje zgodovinske odgovornosti in zmožnostjo ukrepanja bi morala EU svoje emisije do leta 2030 zmanjšati za vsaj 65 % glede na leto 1990. Države članice morajo s svojimi ambicijami to podpreti. NEPN-i so njihovo temeljno strateško orodje, v njih bodo določile ključne reforme za doseganje podnebnih in energetskih ciljev ter za mobilizacijo ključnih naložb.”

Konferenco je organizirala okoljska organizacije Focus s podporo mreže CAN Europe, ki združuje več kot 200 organizacij iz 40 evropskih držav, in drugih partnerjev iz projekta Together For 1.5: hrvaška organizacija DOOR, CDE s Poljske, MTVSZ z Madžarske in ZaZemiata iz Bolgarije.

1. Izvajanje NEPN-ov je mogoče spremljati prek posodobljenega sledilnika NEPN, ki je bil zasnovan v okviru Together For 1.5 projekta. Trenutno stanje kaže na velik razkorak med nacionalnimi podnebnimi in energetskimi zavezami ter dejanskim zmanjšanjem emisij in energetskim prehodom na ravni držav.

2. Organizacija CAN Europe je v sodelovanju s 30 organizacijami iz 25 držav članic EU pred koncem leta 2023 pripravila oceno nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (iz Slovenije je sodeloval Focus). Prvi del poročila Time to step up national climate action: An assessment of the draft updated National Energy and Climate Plans vsebuje splošna priporočila in oceno glavnih analiziranih vprašanj, drugi pa analize NEPN-ov posameznih držav, v katerih so poudarjene ključne točke za okrepitev podnebnih ukrepov in energetski prehod na nacionalni ravni (Slovenija je obdelana na strani 85).

3. Vlade imajo zakonsko obveznost, da oddajo osnutke nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov Evropski komisiji v roku, vendar je to storilo le 16 od 27 držav članic, do danes pa ga je oddalo 25 držav. Največji zamudnici sta Avstrija in Poljska. Poleg tega skrb vzbuja tudi odsotnost pravočasnega in učinkovitega posvetovanja s splošno ter strokovno javnostjo v številnih državah članicah EU.

4. V Focusu pozorno spremljamo posodabljanje slovenskega NEPN-a in se vključujemo v proces na vseh točkah, kjer je možno vključevanje javnosti. Naše stališče je, da posodobljeni NEPN med drugim ostaja podnebno nepravičen in prelaga breme razogličenja na prihodnje generacije, države globalnega juga in gospodinjstva. Obsežen komentar je dostopen tukaj.

5. Evropskim NEPN-om je posvečena posebna spletna stran koalicije nevladnih okoljskih organizacij iz cele Evrope Together For 1.5,katere član je tudi Focus: https://1point5.caneurope.org/.