V Sloveniji pospešeno izgubljamo pomembna območja za ohranjanje najbolj ogroženih prebivalcev gozda
Organizacije Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije - DOPPS, CIPRA Slovenija in Focus opozarjamo, da v slovenskih gozdovih z namembo dodatnih predelov gozdov za gospodarsko rabo izgubljamo pomembna območja za varstvo najbolj ogroženih živalskih in rastlinskih vrst.

V zadnjih dvajsetih letih smo v Sloveniji samo na območjih Natura 2000 uredili več tisoč kilometrov gozdnih vlak. Potrebovali bi ustrezno mrežo dovolj velikih gozdnih rezervatov, ki bi omogočala dolgoročno ohranitev ogroženih vrst.

V slovenskih gozdovih nam pri varstvu najbolj ranljivega dela biodiverzitete ne kaže dobro. Največja razlika med mnogonamenskim gozdom, kjer se sonaravno gospodari in gozdom, ki je prepuščen naravi, se kaže v količini odmrle biomase. Ugodno ohranitveno stanje nekaterih gozdnih vrst je močno pogojeno prav s količino odmrle drevesne biomase v gozdu, zato ni presenetljivo, da so od vseh gozdnih Natura 2000 vrst v slabem stanju predvsem specializirane vrste, ki so vezane na večje količine odmrle biomase.

V Sloveniji namreč gospodarimo na zelo velikem deležu površin in nimamo ustrezne mreže območij brez gospodarjenja,delež odmrlega drevja v gospodarskem gozdu pa tako po količini kot po dimenzijah ne more kompenzirati tovrstnih izgub.

Tomaž Mihelič, varstveni ornitolog na DOPPS ocenjuje: “Ugodno ohranitveno stanje naših gozdnih specialistov je bilo v preteklosti omogočeno predvsem na račun neodprtih predelov gozda, kjer je bilo zaradi manjše intenzitete sečnje dovolj odmrlega lesa. S tem so se ohranjale najbolj ogrožene vrste, kot je na primer belohrbti detel. A ta območja pospešeno izgubljamo.” 

Širjenje prometnic v zavarovanih območjih
V Sloveniji iz Skupne kmetijske politike namenjamo sredstva za odpiranje gozdov tudi v območjih Natura 2000. Z merili za izbor operacij, ki dovoljujejo in celo sofinancirajo izgradnjo prometnic v Natura 2000 območjih, stopamo po poti izginjanja biotske pestrosti naših gozdov. 

V programu razvoja podeželja 2014-2020 je eden od podukrepov neposredno povezan z odpiranjem novih predelov gozdov gospodarjenju. Gre za ukrep, ki je namenjen naložbam v gradnjo in rekonstrukcijo gozdnih cest ter gozdnih vlak. Ukrep tako spodbuja odpiranje novih predelov gozdov za gospodarsko rabo.

Katarina Žemlja, vodja projektov pri CIPRA Slovenija: “Med merili za izbor je navedeno, da se bodo prometnice urejale le tam, kjer je dejanska odprtost manjša od optimalne. Res je tudi, da maksimalno število točk prejmejo naložbe, v kolikor se več kot polovica prometnic ureja izven območja Natura 2000. A kljub temu ukrep dovoljuje in spodbuja širjenje prometnic v zavarovanih območjih, ki so bila vzpostavljena zaradi varstva ogroženih živalskih in rastlinskih vrst.” Ob tem tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot predlagatelj priznava, da lahko nekatere prometnice negativno vplivajo na določene živalske in rastlinske vrste, vendar ne navaja, ali načrtuje presoje teh vplivov.

Manjka sistematičen pristop h gozdnim rezervatom
V Sloveniji tako namenjamo sredstva za odpiranje gozdov v območjih Natura 2000 tudi iz Skupne kmetijske politike, ki bi morala, kot je zapisano v enem od specifičnih ciljev, prispevati k varstvu biotske raznovrstnosti. Nina Tome, strokovna sodelavka v okoljski organizaciji Focus poudarja:

“Ob odpiranju novih predelov gozdov z gozdnimi vlakami bi vsako tovrstno dejanje nujno potrebovalo analizo groženj, ki jih s tem naredimo biodiverziteti in analizo, kako bomo to poslabšanje ohranitvenega stanja vrst v teh območjih nadomestili.” Ena od možnosti, ki se jasno kaže, je učinkovita mreža gozdnih rezervatov. Slovenija bi morala nujno pristopiti k sistematičnemu snovanju mreže gozdnih rezervatov v državnih gozdovih, kjer bi te izgube lahko kompenzirali.

V Sloveniji imamo 170 gozdnih rezervatov s skupno površino približno 9.500 ha, največji med njimi meri 974 ha. Tomaž Mihelič zaključuje: “Aktualni rezervati so majhni in preveč razpršeni po celotnem območju države. Ne predstavljajo niti 1 % skupne površine gozdov. Za učinkovito varstvo biodiverzitete potrebujemo predvsem večje gozdne rezervate, ki jih v Sloveniji sploh ne poznamo.

O njihovem pomenu se lahko prepričamo že pri naših sosedih, kjer se pozitivni učinki večjih zavarovanih gozdnih območij, kot so NP Sjeverni Velebit, Risnjak in Plitvice, kažejo na populacijah gozdnih specialistov tudi širše, izven teh območij. Primer celotnih Dinaridov kaže, da ravno neodprti predeli gozdov močno doprinesejo k učinkovitemu varstvu biodiverzitete.”