Piše: Tatjana Svete v novih Misterijih, www.misteriji.si

Oblačila iz čistih naravnih materialov nam ohranjajo naravno telesno temperaturo
Danes se kupci vedno bolj ozaveščamo, da ni vseeno, iz katerih materialov so naša oblačila. Saj ta še kako vplivajo na naše zdravje. O tem smo se pogovarjali s Sandro Klemenc iz Zelene trgovine v Ljubljani. Zaupala nam je, na kaj moramo paziti, ko kupujemo naravna oblačila, in zakaj zagovarja izdelke pravične trgovine (fair trade).

Na kaj moramo vse paziti, ko kupujemo naravna oblačila?
Mnogo tkanin danes prodajajo kot »ekološko«, »zdravo« in »zeleno«, ker so izdelane iz bambusa, lanu, konoplje. Pred nakupom zagotovo preverite, ali je tkanina v celoti izdelana iz teh surovin ali pa je zaradi boljše prodaje le-teh le nek odstotek v sintetični tkanini. V tem primeru namreč za zdravje ne naredite ničesar. Te tkanine morajo biti zaradi mešanice surovin izpostavljene še nekaj postopkom več, kar še poviša breme uporabljenih škodljivih kemikalij.

Če se odločate za naravne tkanine, naj bodo te stoodstotne ali mešane z drugimi ekološko pridelanimi tkaninami - ekološkim bombažem, lanom, konopljo, volno … Pri oblačilih, še zlasti pri spodnjem perilu, se poskušajmo držati naravnih materialov: ekološkega bombaža, konoplje, volne. Športna oblačila, ki so vodoodporna, pa imejte na sebi čim manj časa in res takrat, ko se vam zdi nujno potrebno. Izdelke za dom (posteljnino, odeje, vzglavnike, ležišča), ki jih vsakodnevno uporabljate več ur in morajo biti v uporabi daljše obdobje, izbirajte preudarno in pozorno. Ne izbirajte jih glede na modne smernice ter jih menjajte šele takrat, ko niso več kos svoji funkciji. Njihov nakup je namreč dolgoročna naložba v naše zdravje.

V svoji Zeleni trgovini (Zelenatrgovina.si) prodajate tudi oblačila iz naravnih materialov ...
Oblačila sem dodala v prodajni program šele kasneje, za izdelki za dom. V zadnjih desetih letih sem namreč opazila, da so tudi oblačila iz naravnih materialov vedno redkejša izjema na slovenskih prodajnih policah. Med svojim dolgoletnim delom sem nabrala dovolj znanja o škodljivosti sodobnih obdelav in tkanin. Na naše police sem zato želela pripeljati čiste, naravne izdelke za dom ter oblačila, ki v svoji naravnosti omogočajo vse, kar naše telo potrebuje. Zračnost in konstantno naravno ohranjanje telesne temperature.

Kakšna je razlika med naravnimi in umetnimi sintetičnimi materiali za oblačila?
Naravni materiali odlično uravnavajo temperaturo telesa in ne spodbujajo k potenju. Oblačila in izdelki za dom iz čistih naravnih materialov ohranjajo našo naravno telesno temperaturo. Sintetični materiali pa ob dvigu naše telesne temperature »val« potenja ujamejo in ga še potencirajo. To povzroči še večje segrevanje telesa, saj telo samo po sebi želi s potenjem zniževati oziroma uravnavati temperaturo.

Naravne tkanine brez sintetičnih primesi in kemičnih obdelav so precej bolj zračne, ne privabljajo prahu, dihajo, so antistatične. Pri sintetičnih tkaninah poskušajo z obdelavami in dodatki na poceni način kopirati odlične lastnosti naravnih tkanin. Žal so ti dodatki oziroma obdelave vedno sporne za zdravje uporabnikov izdelka in pridelovalcev ter za okolje.

Menda je konvencionalno vzgojen bombaž najbolj od vsega prepojen s pesticidi. Gre to tudi v kožo?
Bombaž je poleg sintetike ena najbolj uporabljanih tkanin. Zaradi stika s kožo je še posebno pomembna sestava tkanin. Konvencionalna proizvodnja vlaken se opira na uporabo insekticidov, herbicidov in pesticidov, nevarni so tudi formaldehid in strupene kovine. Še spornejše kemikalije so hormonski motilci, ki jih vsebujejo izdelki, obdelani s sredstvi proti mečkanju, krčenju, vlagi, gorenju in pršicam ter za mehčanje in antistatičnost tkanin. Zaradi mnogih obdelav konvencionalni bombaž in sintetika pospešujeta potenje, med potenjem pa se naše pore še bolj odprejo in tako vse nanesene kemikalije še lažje vstopijo v naše telo in krvni obtok.

Vaši izdelki iz Zelene trgovine so tudi iz pravične trgovine, tako da so nekoliko dražji. Zakaj - nam lahko predstavite koncept pravične trgovine?
Pri izdelkih, ki prihajajo izven EU, mi je zelo pomembno, da so gojeni, pridelani in izdelani po načelih pravične trgovine - ker so tam standardi in zakoni glede uporabe kemikalij in izkoriščanja delovne sile precej ohlapni oziroma niti ne obstajajo.

Podjetja, ki delujejo po načelih pravične trgovine, zagotavljajo, da so izdelki ljudem in okolju prijazni. Zavezani so tudi k dolgoročnemu ohranjanju okolja ter družbeno odgovornemu ravnanju z zaposlenimi - poskrbeti morajo za socialno in zdravstveno varstvo, urejen plačilni sistem, določen odstotek zaslužka morajo dati za gradnjo šol ali zdravstvenih ustanov, prepovedano je delo otrok in drugo. Projekte nadzirajo v večini neprofitne organizacije, ki si prizadevajo, da ljudi v državah v razvoju naučijo in jim omogočijo, da sami skrbijo za svoje preživetje.

Ker v teh državah najpogosteje delajo ženske in otroci, pri pravični trgovini spodbujajo in vključujejo v delo tudi moške. Otroško delo je seveda strogo prepovedano. Ženska je enakovreden člen družbe in ni primerna le za trdo delo in rojevanje otrok. Kaj za družino in družbo pomeni šestnajsturna odsotnost mame, pa lahko vedno bolj opažamo tudi pri nas v Evropi.

Kaj je interes kapitalističnega sistema?
Da ta cikel traja generacijsko. Neizobražen človek, prestrašen v stiski in primežu nenehnega preživetja je poslušen, vodljiv in ubogljiv. Tudi zato v najpogostejši obliki dela, namreč v najetih tovarnah (sweatshopih ali potilnicah), v katerih isti ljudje na enem mestu mnogokrat šivajo oblačila poznanih blagovnih znamk (Adidas, Asos, Disney, Gap, H&M, Nike, Primark, Victoria's Secret, Zara, Forever 21 ...), delajo večinoma ženske, ker so pripravljene za preživetje otrok narediti in dopustiti marsikaj več in potrpeti precej dlje kot moški. Zato ni naključje, da se lastniki tovrstnih blagovnih znamk spopadajo z obtožbami zaradi otroškega dela, spolnih in fizičnih zlorab, izsiljevanj, šestnajsturnega delovnika in dela vseh dni v tednu.

Zato je res, da so naravni izdelki, pridelani tudi po načelih pravične trgovine in sešiti v Evropi, dražji od tistih, ki jih iz Kitajske in drugih držav neposredno prek spleta pripeljejo v vaš dom.

Kakšen pa je strošek dela za izdelavo oblačila poznanih blagovnih znamk v primerjavi z oblačilom, ki je izdelano v Evropi?
Neprimerljiv. In prav tako so neprimerljivi tudi zaslužki med lastniki enih in drugih podjetij. Cena izdelka v trgovini je sestavljena najprej iz nabavne cene, ki vključuje ceno surovine, strošek pridobivanja surovine, izdelave polizdelka in izdelka ter transporta med lokacijami do polic v trgovini. Vsak dobavitelj vključi še obratovalne stroške (najemnine, ogrevanje, komunalni stroški, vzdrževanje, internet, telefon …), stroške dela (plače, prispevki, socialno pokojninsko, zdravstveno zavarovanje), marketing, davke in dajatve državi, dovoljenja za opravljanje dela in tako naprej.

Za podjetja, ki imajo proizvodnje in nabavo surovin izven EU ali ki celo delujejo nezakonito - v potilnicah - pa so stroški dela minimalni, saj plačajo za delavca samo urno postavko, brez vseh ostalih pribitkov (nadur, zavarovanj za šolstvo, zdravstvo, pokojnino). Tako delavec to podjetje stane okoli 45 evrov na mesec. Če pa pogledamo pri nas, je že minimalna plača 878 evrov (izplačilo za delavca), podjetje pa izplača za to plačo še 325 evrov državi. Torej je strošek za delavca pri nas (v severnih državah še več) najmanj 1203 evra na mesec.

Vse potilnice so zgrajene tudi brez dovoljenj za delo, brez inšpektorskega nadzora, a pod budnim očesom ter lačnimi denarnicami skorumpiranih politikov in drugih veljakov, ki imajo v lasti velike stavbe. Strošek teh podjetij je strošek, ki ga plačujejo za tišino in mir pred nadzorom. Največji nabavni strošek tega oblačila je tako transport do Evrope. Ostali zakoni glede plačil, delovnega prava in protipožarnih kodeksov zanje ne obstajajo. Zato se tudi izvajajo na ta način, ker ko pride do nesreče, jo lahko brez odgovornosti popihajo na drug trg.

Če se torej več faz dela izvaja v Evropi, lahko te stroške dela in obratovanja pri nas pomnožite še z dva ali celo s tri. Upoštevati moramo še stroške materialov, saj je značilno, da te blagovne znamke uporabljajo nizkocenovne tkanine. Tako smo s temi podjetji lahko enaki le pri stroških na polici trgovin v Evropi. In še tukaj so razlike velike. Poznane blagovne znamke imajo boljše pogoje pri najemu, saj najamejo večje lokale in oni tudi pripeljejo največji del kupcev v center, zato je logično, da je najemnina zanje nižja. In če se tuji izdelki prodajajo na naš trg le prek spleta, je razlika med nabavno in prodajno ceno še toliko višja.

Ali v pravični trgovini res ne smejo uporabljati škodljivih kemikalij, ker bi s tem škodili tudi delavcem? Je izdelek iz pravične trgovine torej garancija za zdravo oblačilo?
Stoodstotna garancija tudi pri tovrstnih stvareh žal ne obstaja. Zagotovo je certifikat Fair for Life ali Fair Trade neka garancija, a možne so verjetno tudi zlorabe. Zame je zagotovo večja garancija, da je oblačilo zdravo, da je iz stoodstotnega naravnega materiala in izdelano v Evropi. In da ima podjetje, ki te izdelke izdeluje ali prodaja, v ponudbi samo ekološke in naravne tkanine. Fair Trade certifikat je dodatek in pika na i pri tovrstnih izdelkih. In nujen pri tkaninah, ki prihajajo izven EU.

Običajno smo ljudje pač narejeni tako, da se nas življenje tam daleč ne tiče. A ker mnogih surovin za izdelke, ki jih imamo v vsakodnevni rabi, ni možno gojiti ali pridelovati v Evropi, je smiselno, da pozornost usmerimo tudi tja. Še posebej zato, ker se večine strupenih kemikalij iz izdelkov ne da sprati oziroma popolnoma odstraniti iz izdelka.

Predvsem v tekstilu je zadnja leta stanje obupno. Če smo včasih humanitarno razveseljevali ljudi s posteljninami in oblačili tam daleč v tretjem svetu, sedaj oni izdelujejo poceni oblačila, ki se prodajajo razvajenim kupcem v Evropi, potem pa jih v obliki odpadkov ponovno dobijo nazaj. Ker je v Evropi odpadkov preveč in se jih ponekod ne sme več sežigati, ker so izdelki preveč strupeni, odlagamo sedaj tudi odpadke na druge celine.

Če so izdelki, ki so mnogokrat oprani, še vedno strupeni tudi v svoji zadnji fazi, lahko vidite tisto drugo, temno plat medalje tovrstnih izdelkov med samo uporabo!

Če si lahko privoščimo malo naivne optimističnosti, bi dejansko moralo biti obratno. Načela pravične trgovine bi morala veljati v osnovi, saj je etično poslovanje edino, ki lahko prinese pluse vsem, ne le peščici posameznikov.

Danes imamo omare polne oblačil, ki jih ne nosimo. Vaš nasvet ljudem?
Zagotovo je dobro, če se pred vsakim nakupom vprašamo, ali izdelek res potrebujemo. Ali lahko predelamo, osvežimo, dodelamo, popravimo starega? Kupujmo manj in uporabljajmo izdelke, dokler služijo svojemu namenu. Ne padajmo na modne trike; včasih so bile štiri kolekcije preko celega leta, sedaj so nove kolekcije v trgovinah vsak teden. Ta trend se je razširil tudi na izdelke za dom.

Gre za tipično pospeševanje prodaje, sledenje modnim trendom, od katerih imajo največ prodajalci, trpi pa vaša denarnica, da o okolju, ki mora pogoltniti ves ta višek proizvedenih in zavrženih izdelkov, niti ne govorimo. Dežele tretjega sveta smo pod krinko humanitarnosti popolnoma zasuli z našim viškom izdelkov.

In ne padajmo na visoke popuste. Še posebej pri izdelkih, katerih uporaba ni časovno omejena. Visoki popusti kažejo le na visoke razlike v ceni, ki jih imajo prodajalci, ter da izdelek, ki ste ga kupili, ni vreden denarja, ki ste ga pripravljeni odšteti zanj. Izdelki iz pravične trgovine morajo biti pravični ne le do proizvajalcev izdelka, temveč tudi do potrošnika, tako da imajo postavljeno realno ceno glede na kakovost izdelka.

Bi še kaj dodali?
Zadnja leta je opazen močan porast nakupovanja v spletnih trgovinah, ki do kupcev dostopajo prek oglaševanja na spletu, izdelki pa pridejo do kupcev neposredno iz tujine. Ta podjetja pri nas nimajo niti sedeža podjetja niti skladišča in ne prispevajo k naši državni blaginji. Na kratko - od teh množičnih nakupov prek spleta slovensko gospodarstvo nima skoraj nič. Le obremenjenost dostavnih služb je toliko večja.

A tu seveda ni toliko krivda kupcev, saj ti v večini primerov v dobri veri pač kupujejo na spletnih straneh, za katere menijo, da so slovenske, saj je vse zapisano v slovenščini, v resnici pa tako nevede namesto slovenskih podpiramo podjetnike in gospodarstvo v tujini. V teh časih je to še dodaten udarec za naše gospodarstvo. Njegovo usihanje bo prineslo poslabšanje tudi v javni upravi - v zdravstvu, izobraževanju, socialni in pokojninski varnosti …

Pri naših vsakodnevnih odločitvah naj postane vodilo Manj je več. Malo bolj vklopimo zavedanje in razum ter sebi zastavimo vprašanje, ki edino lahko prinese dolgoročne rezultate za splošno dobro: Komu bom namenil svoj denar in kaj želim z njim podpreti? In če vidite celo sliko ter se ob tem zavedate kompleksnosti in pasti globalizacije, vas prijazno pozovem, da kupujte lokalno in od slovenskih podjetij. Ob naročanju izdelkov prek spleta pa, preden položite izdelke v košarico, preverite, ali so navedeni podatki slovenskega podjetja - z naslovom in delovanjem v Sloveniji.

Tatjana Svete

Slika:
V Zeleni trgovini ima Sandra Klemenc na voljo ekološka oblačila iz naravnih materialov (lan, konoplja, eko bombaž) ...

Foto Nataša Müller