Javna sredstva za pravični zeleni prehod so podvržena pritiskom, a bolj potrebna kot kadarkoli prej
Na mednarodni konferenci v organizaciji Umanotere z naslovom “Javne finance za pravični zeleni prehod: tveganja in priložnosti v Sloveniji in EU” so strokovnjaki in strokovnjakinje razpravljali o tem, kako v kontekstu močnih pritiskov na javne finance zagotoviti zadostna sredstva za zeleni prehod ter hkrati zmanjšati naraščajoče družbene neenakosti.

Predlogi so segali od izjem za zelene naložbe v fiskalnih pravilih EU do progresivne obdavčitve najpremožnejših in dobičkov ter bolj zelenega proračunskega načrtovanja obstoječih virov.

Trenutno sredstva za zelene naložbe zagotavljajo Zeleni dogovor EU, sredstva za okrevanje po pandemiji covida-19 in nacionalni proračun. Te ugodne razmere pa se bodo kmalu spremenile. Sredstva za obnovo se iztekajo in ni znano, kaj bodo prinesle volitve v EU, Evropska komisija pa je v procesu ponovne uvedbe fiskalnih pravil, ki bodo omejila dodatno javno zadolževanje tudi Sloveniji. Finančni ministri se te dni pogajajo, kako v prihodnosti vseeno omogočiti pomembne naložbe, vendar trenutni predlog vključuje le izjeme za vojaške izdatke, ne pa recimo za nujne naložbe v prilagajanje na posledice podnebnih sprememb. 

To je tako presenetljivo kot tudi škodljivo, saj se pogostost in resnost podnebnih katastrof, kot so bili lanski požari in letošnje avgustovske poplave v Sloveniji, močno povečuje, kar predstavlja resnično grožnjo in dodatno breme za državni proračun. Preventiva je na tem področju veliko cenejša od sanacije in obnove. 

Za učinkovito porabo javnih sredstev je treba podnebna tveganja in druge okoljske izzive upoštevati pri načrtovanju državnega proračuna. Pomemben je prvi korak; Slovenija sledi zgledu Avstrije in prihodnje leto pričenja s sistematičnim ocenjevanjem in načrtovanjem proračunskih izdatkov glede na njihove negativne ali pozitivne vplive na okolje. S tem namenom je Ministrstvo za finance razvilo metodologijo za označevanje vseh projektov v proračunu - od avtocest do šol, od obnovljivih virov energije do železnic - kot ugodnih, nevtralnih ali neugodnih za okolje. 

Hkrati smo v zadnjih desetletjih priča močni rasti družbenih neenakosti. Vse večja koncentracija premoženja v rokah peščice nima zgolj uničujočih socialnih učinkov, temveč tudi okoljske, saj so najpremožnejši s svojimi investicijami in luksuzno potrošnjo odgovorni za izrazito nesorazmerno visoke deleže emisij. Zgovoren je podatek, da bi najbogatejših 10 % prebivalstva ob njihovi trenutni ravni emisij že do leta 2035 samih porabilo ves “ogljični proračun”, ki nam globalno še ostaja na razpolago, če želimo omejiti dvig temperature na 1,5 °C.

V tem kontekstu je bilo na konferenci govora o novih progresivnih virih javnih sredstev, kot so progresivna obdavčitev premoženja, dobičkov in luksuzne potrošnje, ki bi na eni strani zapolnili trenutno investicijsko vrzel v zeleni prehod in prilagajanje na posledice podnebnih sprememb, na drugi strani pa bi zmanjšali emisije in družbene neenakosti.

Obenem za socialno pravični zeleni prehod rabimo javne investicije, ne varčevanja - investicije v obnovljive vire energije, javni potniški promet, javno zdravstvo in skrbstvo, trajnostna stanovanja in obnovo narave.

 Diana Radu, analitičarka politik pri Evropski komisiji
“Slovenija je država, ki je med leti 1980 in 2022 procentualno glede na BDP utrpela najvišjo ekonomsko škodo v nesrečah, povezanih s podnebjem. Problem s financiranjem podnebnih katastrof je, da ga ne načrtujemo, ampak da sredstva iščemo po tem, ko je nesreča že mimo.”

Ludovic Suttor-Sorel, višji raziskovalec, Finance Watch
“Potrebujemo fiskalna pravila, ki izključujejo v prihodnost usmerjeno porabo in vključujejo vidik podnebnih sprememb, obenem pa jim je potrebno dodati načelo “da se ne škoduje bistveno” (ang. DNSH principle).”

Isabelle Brachet, koordinatorka politik na področju fiskalne reforme, CAN Europe
“Za doseganje Evropskega zelenega dogovora bi potrebovali dodatnih 520 milijard evrov na leto. Če želimo, da je zelen prehod pravičen, bi ta stal še več.”

Jose Delgado, vodja skupine za podnebje na avstrijskem ministrstvu za finance
“Zeleno proračunsko načrtovanje ni nekaj, kar lahko samo dodamo obstoječemu stanju. Gre za sistemski pristop, potrebno se je poglobiti v trenutne finančne strukture, upoštevati pa mora mnoge vidike, recimo davke, zakonodajo in izdatke.”

Miranda Groff Ferjančič, namestnica direktorice na Direktoratu za proračun, Ministrstvo za finance
“V slovensko metodologijo za okoljsko označevanje projektov v proračunu smo vključili vsa resorna ministrstva, saj jo bodo morali upoštevati vsi. Stremimo k temu, da bomo nekoč imeli skupno metodologijo na ravni EU, ki bo zavezujoča za vse države članice.”

Chiara Putaturo, Oxfam Europe
“Kaj konkretno lahko Evropska unija naredi za pridobivanje novih javnih prihodkov za pravični zeleni prehod? Med drugim lahko uvede bolj progresivno obdavčitev in evropski davek na premoženje ter se bolj sistematično bori proti davčnim utajam. V letu 2022 je bil v davčne oaze namreč premeščen kar en bilijon ameriških dolarjev.”

Rafael Wildauer, izredni profesor ekonomije na Univerzi v Greenwichu
“Bogate države morajo doseči podnebno nevtralnost do 2035-2040. Učinkovito sredstvo za doseganje tega cilja je davek na premoženje, saj z njim lahko zmanjšamo premoženjske neenakosti, financiramo politike blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe ter financiramo zelene investicije. Davek na premoženje, ki bi denimo izključeval vse, razen najbogatejšega 1 % ali 3 % gospodinjstev, pa lahko upravičimo ne le na podlagi njihove zmožnosti za plačilo, ampak tudi na podlagi dejstva, da imajo ta največji ogljični odtis.” 

Tilen Božič, nekdanji državni sekretar na Ministrstvu za finance in Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve
“Zeleni prehod je visoko na prioritetni listi, ampak ga moramo obravnavati istočasno z vsemi drugimi družbenimi problemi. Prav tako je davke potrebno razumeti kot le eno izmed možnih rešitev.”

David Švarc, generalni sekretar Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije (SPGS)
“Sindikati in delavstvo smo obsojeni na družbeni dogovor med kapitalom in delom - močnejša stran je kapital, ki je izredno spreten in uspešen v ustrahovanju. Kapitalu je potrebno izstaviti račun, to pa lahko stori zgolj hrabra in odločna politika, ki jo postavljamo volivci.”

Ajda Cafun, Umanotera
“Rast sistemskih družbenih neenakosti ima med drugim uničujoče okoljske učinke. Tudi v Sloveniji se vse večja koncentracija premoženja v rokah peščice odraža v velikih ogljičnih neenakostih. Po oceni iz leta 2019 ima v povprečju nekdo iz skupine najpremožnejših 10 % prebivalcev 5-krat višji, iz zgornjega 1 % pa kar 15-krat višji ogljični odtis (tako iz potrošnje kot investicij), kot nekdo iz spodnje polovice po neto premoženju. Brez močnega posega v onesnaževalno elito torej podnebne krize ni mogoče rešiti.”