Pri obravnavanju podnebnih migracij je ključno vprašanje pravičnosti - Knjižica z naslovom Nekoč je bil dom s 17 zgodbami o podnebnih migracijah - Povezave med podnebno krizo in selitvami ljudi pogosto, namerno ali nenamerno, ostajajo prezrte -  Kako to kompleksno temo približati mladim?

“Podnebne spremembe so problem, migracije niso. Problem pa je njihovo upravljanje,” je na že 8. nacionalni konferenci globalnega učenja izpostavila glavna govorka dr. Sarah Walker. Na konferenci, ki sta jo v okviru projekta (Onkraj zgodb (Beyond the tales) organizirala društvo Humanitas in Umanotera, je bila predstavljena tudi knjižica Nekoč je bil dom. V njej so zbrane zgodbe oseb, ki so se soočile s selitvijo zaradi podnebnih sprememb, ali pa se s tem trenutno soočajo.

Da gre pri podnebnih migracijah za temo, ki je v tem trenutku res relevantna, dokazuje udeležba na konferenci. Med več kot 60 udeleženci so bili izobraževalci, ki delujejo v formalnem in neformalnem izobraževanju, ter predstavniki civilnodružbenih organizacij in državnih institucij.

Letošnja nacionalna konferenca globalnega učenja se je med drugim osredotočila na povezavo med podnebnimi spremembami in migracijami ter na vpetost podnebnih migracij v obstoječe globalne neenakosti. Dogodek je otvorila Barbara Vodopivec, vodja društva Humanitas, ki je v uvodnem nagovoru povedala, da do podnebnih migracij prihaja tako v bogatih kot v revnih državah, a revščina pomembno vpliva na ranljivost ljudi, s tem pa tudi na njihovo zmožnost prilagajanja na posledice podnebne krize.

“Podnebne spremembe namreč niso zgolj naravne katastrofe - močno so vpete tudi v družbeno-politična in ekonomska razmerja.” Poudarila je še, da mora biti tema podnebnih migracij v izobraževanju naslovljena na razumljiv in jasen način, a tudi tako, da ljudje ob tem ne bodo doživljali stiske, zaskrbljenosti in apatije. 

Glavna govorka na konferenci dr. Sarah Walker, podoktorska raziskovalka na Univerzi v Bologni, ki pri svojem delu preučuje presečišča migracij, rase, spola in državljanstva, je poudarila, da so obstoječi javni diskurzi o podnebnih selitvah velikokrat napačni, saj ne držijo pogosto navajane številke o masovnih selitvah prebivalcev globalnega juga na globalni sever. Večina podnebnih migracij je namreč kratkotrajnih in notranjih - ljudje se selijo znotraj svoje države oziroma regije. Izpostavila je tudi, da je narativ o podnebnih migracijah pogosto zgolj izgovor za militarizacijo meja na globalnem severu: “Države, ki povzročajo največ izpustov, so ravno tiste države, ki za branjenje svojih meja namenjajo dvakrat več finančnih sredstev kot za podnebne finance.”

Ravno o tem, da se podnebne migracije danes že dogajajo, pa govori knjižica Nekoč je bil dom, ki je plod »terenskega dela« v spletnem okolju: s pomočjo spletnih povezav, telefonskih klicev ter pogovorov in spletnih video klepetalnic so se spoznavali ljudje z vseh koncev sveta: od zelo oddaljenega Čila, Kolumbije in Bolivije do Mjanmara in Filipinov, od Ugande, Irana in Palestine pa vse do Španije, Avstrije, Bosne in Hercegovine ter Slovenije. 

17 zgodb med drugim razkriva, kaj so t. i. notranje selitve, torej selitve v okviru ene države, kot tudi tiste čezmejne, tudi take na dolge razdalje. Pripovedovalci in pripovedovalke govorijo o svojih željah po vrnitvi v domovino, pa tudi o porušenih sanjah, ko doma ni več in vrnitev sploh ni več možna, saj tam življenje ni več smiselno. »To niso le zgodbe; to so okna v srca, misli in domove ljudi, ki so se soočili s kruto resničnostjo spreminjanja sveta, kot smo ga poznali doslej,« je v uvodniku knjižice zapisala njena urednica Manca Šetinc Vernik. 

Knjižica Nekoč je bil dom je dostopna v slovenskem in angleškem jeziku. Je del projekta Onkraj zgodb, v okviru katerega je potekala tudi današnja konferenca. Projekt je mladinskim delavcem zagotovil znanje in informacije za pridobivanje in krepitev kompetenc ter kritičnega razumevanja podnebnih migracij. V projektu sodelujejo nevladne organizacije iz Avstrije, Španije, Bosne in Hercegovine in Slovenije – slovenska partnerja projekta sta društvo Humanitas in Umanotera.

Namen današnje konference je bil poglobiti razumevanje podnebnih migracij, hkrati pa raziskovati načine, kako te kompleksne teme naslavljati v formalnem in neformalnem izobraževanju ter jih približati mladim. Udeleženci so se zato v drugem delu konference udeležili delavnic, na katerih so spoznali nekaj metod, ki jih bodo lahko uporabili pri poučevanju. Dr. Sarah Walker je predstavila metodo podnebnih dnevnikov, učno orodje za razpravo o medsebojno povezanih pravicah:

pravice do mobilnosti, pravice do življenja v zdravem okolju in neenakega dostopa do teh pravic po vsem svetu. Darja Sekula Krstič in Ana Kalin iz Foruma za enakopraven razvoj sta udeležence seznanili s kartami, ki na zabaven in poučen način spodbujajo k razmisleku o podnebnih spremembah in z njimi povezanih selitvah. Melinda Tamás in Angelika Derfler iz avstrijske nevladne organizacije Südwind pa sta na interaktiven način izpostavili različne poglede na podnebno pravičnost in prikazali globalne posledice podnebne krize - vključno s podnebnimi migracijami.