16. oktober 2022 - Svetovni dan hrane: več bi morali storiti za večjo dostopnost in prepoznavnost zdravih prehranskih izbir

Vsako leto 16. oktobra po vsem svetu obeležujemo dan hrane. Svetovna organizacija za hrano in kmetijstvo (FAO) ob letošnjem svetovnem dnevu hrane izpostavlja nepredvidljive dogodke, ki vplivajo na svetovno prehransko varnost s sloganom »Nihče naj ne ostane lačen« (»Leave NO ONE behind«).

Priča smo pojavu epidemije zaradi koronavirusa SARS-CoV-2, migracijam, podnebnim spremembam, vojaški agresiji v neposredni bližini, zvišanju cen energentov, hrane itd., opažamo pa tudi, da se je geopolitični položaj EU, za katerega so že več let značilne nestabilne razmere v sosednjih regijah Evrope ter zapleteno in zahtevno okolje, močno spremenil.

Naša naloga je, da zgradimo trajnostni svet, v katerem ima vsakdo in povsod dostop do energijsko in hranilno primerne hrane. Danes se proizvede dovolj hrane, da se nahranijo vsi na planetu. Težava je dostop in razpoložljivost hrane, ki ju vedno bolj ovirajo zgoraj našteti izzivi.

Kako se prehranjujemo v Sloveniji?
Tako kot so neenakomerno porazdeljene bolezni, povezane s prehrano, je v Sloveniji neenakomerno porazdeljena tudi razširjenost nezdravega prehranjevanja. Slednjega zaznavamo več med moškimi v primerjavi z ženskami, med nižje izobraženimi, med tistimi s samoocenjenim nižjim družbenim slojem ter tistimi, ki prihajajo iz vzhodnega dela Slovenije oziroma iz depriviligiranih območij. Zaradi trenutnih razmer so se tako družine kot posamezniki s slabšim materialnem položajem in nižjimi dohodki znašli v še večji stiski.

Znano je, da tisti s slabšim materialnim položajem pogosteje posegajo po ceneje dostopni in manj kvalitetni hrani, se prehranjujejo manj redno, uživajo manj sveže zelenjave, polnovrednih izdelkov in rib. Posledično se vsak drugi odrasli prebivalec prehranjuje pretežno nezdravo. Glede na izsledke CINDI 2020 študije ima kar dve tretjini odrasle populacije v Sloveniji že prisotne nekatere dejavnike nezdravega življenjskega sloga. Med njimi izstopa predvsem debelost, na katero še posebej opozarjajo zaskrbljujoči podatki raziskav iz  »pokoronskega časa«.

K temu nedvomno prispeva novodobni način življenja (pretežno sedeče delo, neredni obroki, pogostejše prehranjevanje izven doma, enostavna dostava obrokov na dom …) in ponudba obrokov v gostinskih obratih. Po podatkih prehranske raziskave SI.Menu se obroki od doma selijo v obrate javne prehrane oz. gostinske obrate, saj kar 65 % odraslih vsakodnevno uživa malico in 20 % odraslih redno kosi zunaj doma. Vse več aktivnih odraslih namreč ne kosi več po zaključku delovnega dneva, ampak med delom.

To pomeni, da ja obrok med delom vse bolj pomemben tudi z vidika vzdrževanja ustreznega psihofizičnega stanja. Najverjetnejši razlogi za porast prehranjevanja izven doma so spremembe v delovnem času in številne obveznosti ter omejene možnosti priprave lastnih obrokov. Vse bolj razširjena možnost dostave hrane na dom ali delovno mesto pa je tovrstno ponudbo še bolj približala potrošniku. S porastom povpraševanja po hrani v okviru gostinske ponudbe moramo v bodoče več pozornosti nameniti tudi njeni prehranski kakovosti.

V okviru projekta Model prehranskih usposabljanj smo ugotovili, da so v gostinskih obratih za manj kakovostne obroke odgovorna slabo znanje kuharskega osebja, neustrezni pogoji ter nemotiviranost. Tem dejavnikom so se pridružili še  aktualni dejavniki, kot je draginja hrane in energentov, kar še bolj oddaljuje gostince od ideje o pripravi zdravih obrokov, ki bi vključevali več osnovnih, hranilno bogatih lokalnih, sezonskih in ekoloških živil in manj prehransko cenenih izdelkov.

Ali veste, da… ...je prehranjevanje zunaj doma problematično predvsem zato, ker Slovenija razen redkih izjem še nima ustreznih prehranjevalnih obratov, ki bi zaposlenim med delovnim časom ponujale zdrave in uravnotežene obroke. Vzor pri tem so skandinavske države, kjer je tovrstno prehranjevanje za zaposlene v podjetjih ustrezno urejeno. Pri nas pa smo žal omejeni na hitro prehrano, sendviče in druge nezdrave jedi.

Kaj je simbol PRAVA IZBIRA?
Kot odgovor na zgoraj predstavljen izziv smo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje v sodelovanju s Turistično gostinsko zbornico Slovenije razvil in gostincem ponudil simbol PRAVA IZBIRA, ki po strokovnih merilih označuje prehransko ustreznejše obroke. Z novim simbolom želimo ljudem olajšati prepoznavo in izbiro prehransko ustreznejših obrokov, gostincem pa omogočiti izpostavitev višje kakovosti njihove ponudbe. Trenutno namreč na gostinskem trgu ne obstaja nobena podobna označba, ki bi potrošniku nudila možnost obroka z boljšo prehransko vrednostjo. Cilj je, da se čim več potrošnikov nauči prepoznati simbol Prava izbira in se odloči za obrok s simbolom, po drugi strani pa želimo strokovno podpreti gostince v prizadevanjih, da izboljšajo ali vsaj ohranijo prehransko kakovost svoje ponudbe.

Kakšni so obroki v gostinskih obratih?
Znano je, da pri gostincih prevladujejo sicer okusni, a prehransko večinoma neugodni obroki, še posebej če po njih posegamo vsakodnevno. Pogosto so ti obroki energijsko prebogati in hranilno revni, z večjo vsebnostjo nezdravih maščob, soli in s premalo sveže zelenjave. Pripravljeni so na neprimeren način npr. s cvrtjem, z uporabo različnih gotovih omak, predelanih mesnin in instant dodatkov za izboljšanje okusa in morebitno prikrivanje slabše kvalitete sestavin.

S pojavom draginje se bo najverjetneje kakovost obrokov še poslabšala, zato bi za večje spremembe gostinci potrebovali tudi podporo države. Odgovornost za zdravje ni samo odgovornost vsakega posameznika, ampak v pretežni meri celotne družbe. V času trenutne draginje bi se zato morali hitro odzvati in odločiti, ali želimo s subvencijami podpreti zdravju koristno ponudbo. To je pomembno, če želimo na dolgi rok imeti zdravo, delovno učinkovito in uspešno družbo.

Kaj pa potrošniki?
V zadnjem času opažamo, da je sicer vedno več potrošnikov pozornih na svojo prehrano. Veliko jih namreč poroča, da neprimerno izbrana hrana pogosto preobremeni prebavila, poveča utrujenost, zaspanosti ter slabo vpliva na koncentracijo, kar zagotovo ne prispeva k večji delovni storilnosti, kakovostnemu študiju in zdravju nasploh. Novo razviti simbol Prava izbira gostom tako olajša izbiro in prihrani čas za razmišljanje o tem, kateri obrok iz dane ponudbe ima najbolj ugoden vpliv na njegovo zdravje.

Zagotovilo za preverjeno uravnoteženost sestavin in višjo hranilno vrednost
Novo razviti in podeljeni simbol Prava izbira gostu zagotavlja, da je obrok uravnotežen po sestavi, tako da vsebuje (za povprečnega in zdravega posameznika) dovolj kakovostnih beljakovin, polnovrednih ogljikovih hidratov in zelenjave, da se v pripravi uporabljajo kakovostne maščobe z ugodno sestavo, da ni preslan, da je primerno toplotno obdelan (brez cvrtja ipd.) in da v pripravo niso bila vključena nobena pred-pripravljena živila (kot so gotove omake, ocvrtki, ribje palčke ipd.), instant zgoščevalci, jušne kocke, instant slane začimbne mešanice z ojačevalci okusov ipd. Posebna pozornost je namenjena tudi vključevanju kakovostnih lokalnih surovin, ki so prilagojene sezonski ponudbi ter vključevanju ekoloških izdelkov.

Kje lahko najdemo ponudbo s simbolom Prava izbira?
Z odzivom ponudnikom smo relativno zadovoljni, bi pa lahko bil še boljši, če se ne bi zgodila epidemija covida-19, ki je najbolj prizadela ravno sektor gostinstva in turizma. Okrnjeno je bilo tudi izvajanje praktičnih delavnic za gostince. Sicer pa je odziv tistih gostincev, ki so kljub vsemu sodelovali na usposabljanjih in se tudi odločili za pridobitev simbola, zelo pozitiven. Simbol Prava izbira je v letu 2021 in 2022 pridobilo nekaj več kot 20 ponudnikov; med njimi smo bili zelo veseli predvsem prvega, to so bile Restavracije Interspar Slovenija, ki že redno ponujajo obroke s tem simbolom.

Na začetku projekta smo k sodelovanju vabili predvsem ponudnike subvencionirane študentske prehrane. Podeljen simbol Prava izbira namreč ponudnikom prinaša dodatne točke na javnem razpisu. Možnost pridobitve simbola smo nato ponudili tudi vsem ostalim gostinskim in turističnim ponudnikom, kot so zdravilišča, hoteli, restavracije, delavske menze, ipd. V celotnem gostinskem in turističnem sektorju v bistvu obstaja veliko odlične ponudbe, prav tako pa tudi veliko možnosti za izboljšave.