|  Zmanjšanje pridelave in potrošnje hrane živalskega izvora je v boju s podnebno krizo nujno
Podnebne krize ne moremo nasloviti v zadostni meri, če ne udejanjimo sprememb tudi v našem sistemu oskrbe s hrano - tako na strani potrošnje kot na strani proizvodnje. Pri tem je za zmanjšanje ogljičnega odtisa v prvi vrsti nujno zmanjšati pridelavo in potrošnjo hrane živalskega izvora, t.j. mesa in mlečnih izdelkov.
Ponudba rastlinskih nadomestkov mesa se hitro povečuje, prav tako raste povpraševanje po njih. Da le-ti ne spadajo več med nišne izdelke in predstavljajo eno od možnih alternativ, je potrdilo tudi več kot 150 udeležencev včerajšnjega spletnega dogodka v organizaciji Umanotere.
Sistem oskrbe s hrano je na svetovni ravni odgovoren za kar tretjino vseh od človeka povzročenih emisij, pri čemer največji del teh emisij nastane v živinoreji ter zaradi izsekavanja gozdov za nove pašne površine in za pridelavo živinske krme. »Brez hitrega in močnega zmanjšanja pridelave in potrošnje hrane živalskega izvora podnebne krize enostavno ne moremo rešiti,« je poudarila Nika Tavčar iz Umanotere ter izpostavila, da je za uspešen prehod v podnebno nevtralno družbo pomembno, da v čim večji meri upoštevamo smernice podnebju prijaznejšega prehranjevanja: čim več rastlinske, ekološke, lokalno pridelane in sezonske hrane ter manj hrane, ki je predelana, zapakirana in zavržena.
»Izmed naštetih ukrepov pa je odločitev za hrano večinoma rastlinskega izvora tisti ukrep, s katerim lahko posameznik največ prispeva k blaženju podnebnih sprememb.« Ker pa se spremembe prehranjevalnih navad v smeri manjše potrošnje mesa dogajajo prepočasi, so pomembni vsi, čim bolj potrošnikom sprejemljivi načini za zmanjšanje emisij. »Na trgu že obstajajo rastlinski nadomestki mesa in prav je, da jih v tem kontekstu ne spregledamo,« je še dodala Tavčar ter izpostavila, da predstavljajo možno alternativo, »ki lahko olajša prehod v podnebno nevtralno družbo za vse tiste, ki še vedno želijo jesti nekaj podobnega mesu in so se v tem trenutku mesu torej pripravljeni odpovedati zgolj v zameno za nekaj, kar izgleda kot meso in ima okus kot meso.«
Vir: Umanotera
Kljub temu, da bo potrebno potrošnjo mesa zmanjšati, ga mladi pri nas v povprečju uživajo še vedno večkrat tedensko, je izpostavila dr. Andreja Vezovnik iz Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Pri tem je pojasnila, da priljubljenost mesa sovpada z idejo, da je »uživanje mesa naravno in človeški eksistenci inherentno, torej da meso uživamo od nekdaj in zakaj bi to spreminjali.«
Vezovnik je poudarila tudi, da je »po drugi strani deloma optimističen podatek ta, da je 25,4 % anketiranih mladih v njihovi raziskavi dejalo, da so v zadnjem letu zmanjšali vnos mesa, kar je skladno tudi s trendi v EU.« Med ključnimi dejavniki, ki vplivajo na opuščanje mesa in odločanje za fleksitarijanstvo ali pa zmanjšanje potrošnje mesa so med drugim »podporna skupnost, odselitev od matične družine in vzpostavitev lastnega gospodinjstva, informiranost, dostopnost nadomestkov, med drugim pa tudi dovolj časa za poglabljanje v pripravo hrane, kar je mnoge mlade v času pandemije spodbudilo v prehransko tranzicijo.«
Ker se ponudba rastlinskih nadomestkov mesa povečuje, hkrati pa so ti vse bolj podobni njihovim mesnim različicam, so pri Zvezi potrošnikov Slovenije pripravili pregled rastlinskih burgerjev na slovenskem trgu, pri čemer so preverili sestavo in hranilno vrednost 18 rastlinskih burgerjev. Ponudba rastlinskih burgerjev je pestra, a Nika Kremić iz Zveze potrošnikov Slovenije je poudarila, »da so med njimi velike razlike v vsebnosti beljakovin, kar tretjina pa vsebuje preveč soli.« Analiziranim izdelkom so povečini dodani številni aditivi. Prav tako visoko predelani izdelki v porcijskih embalažah niso trajnostna izbira. V primerjavi z govejim burgerjem rastlinski burgerji vsebujejo manj nasičenih maščob in beljakovin ter več prehranskih vlaknin.
Da povpraševanje po rastlinskih nadomestkih narašča, je potrdil Žiga Vraničar iz podjetja Narayan, ki je hitrorastoče živilskopredelovalno podjetje v Sloveniji in v katerem se na področju rastlinskih nadomestkov mesa v zadnjem času povezujejo z zagonskimi podjetji, ki jim pomagajo pri proizvodnji in komercializaciji njihovih izdelkov. Vraničar je poudaril, da »je na tem področju priložnost in da se ti izdelki kupujejo, prodaja se povečuje in tudi podjetje, ki se s tem ukvarja, je lahko uspešno, če se tega zna lotiti na pravi način.« Pri tem je pri razvoju kakovostnih izdelkov nujna inovativnost, saj »trajnost ne bo dovolj. Je zelo pomembna in je ključno gonilo, ampak na koncu sta vseeno okus in cena izdelka tista, ki prepričata uporabnika, da izdelek poskusi in ga nato uvede v svoj tedenski meni.«
V drugem delu spletnega dogodka je sledila okrogla miza, na kateri je bil naslovljen marsikateri vidik nujnosti prehoda v smeri bolj trajnostnega prehranskega sistema. Četudi se v Evropi kaže trend zmanjšanja potrošnje mesa, je Nika Tavčar opomnila, da »to ne pomeni, da se manjša proizvodnja mesa pri nas, ker se povečuje potrošnja mesa na Kitajskem, v Indiji, kar pomeni, da v Evropi proizvajamo več in potem izvažamo. Poleg tega se te spremembe dogajajo prepočasi, če želimo doseči začrtane podnebne cilje za 2030 in 2050. Tako da so potrebni močnejši signali tako kmetijskim pridelovalcem kot politikom, da želimo več hrane rastlinskega izvora za ljudi, kar bo dobro za podnebje, okolje in tudi za naše zdravje. V Sloveniji je namreč potrošnja rdečega mesa in mesnih izdelkov skoraj 2-krat večja od priporočil NIJZ, kar predstavlja resno grožnjo našemu zdravju.«
Pri odgovoru na to, kaj bi Narayan spodbudilo k povečanju deleža sestavin lokalnega izvora v njihovih izdelkih, je Žiga Vraničar izpostavil pomen sistemske podpore in kot primera dobre prakse navedel Nizozemsko in Dansko, kjer so vlade prepoznale pomen podpore pridelovalcem rastlinske hrane za ljudi in kjer je to izdatno podprto: »Mi kot proizvajalci lahko pridemo do neke točke, kjer se dogovorimo z nekaj kmetijskimi pridelovalci, ampak dejansko je sistem narejen tako, da se pridelovalce spodbuja, »zapre« v proizvodnjo gensko spremenjenih sestavin, ki so na koncu krma za živali.«
Nika Kremić je izpostavila pomen pestre in uravnotežene prehrane, ki naj bo pripravljena iz osnovnih živil, ter poudarila izogibanje predelani hrani. »Tudi z osnovnimi rastlinskimi živili lahko zagotovimo zadosten vnos beljakovin in esencialnih aminokislin s kombinacijo stročnic, polnozrnatih žit in psevdožit, oreškov ter semen.« Predelana živila, kamor spadajo tudi rastlinski burgerji, naj bodo na krožniku le občasno, pri čemer pri Zvezi potrošnikov Slovenije priporočajo tiste s čim manj maščobe in soli ter s čim več beljakovinami.
»Prehranske tranzicije se ne zgodijo čez noč,« je ob koncu poudarila Andreja Vezovnik. »Odločitev za to, da zmanjšamo potrošnjo mesa, je zahtevna in zahteva holističen pristop, potrebne pa so tudi celostne raziskave potrošnikov in njihovega vedenja, na podlagi katerih bi lahko osnovali kampanje, prilagojene posebej zanje.«
Ob zaključku so se vsi sodelujoči na okrogli mizi strinjali, da podnebju prijaznejše prehranjevanje še nikoli ni bilo lažje, kot je danes. Hkrati pa v luči podnebne krize tudi še nikoli ni bilo pomembnejše.
-
Posnetek spletnega dogodka najdete na povezavi (in tukaj).
-
Tržni pregled rastlinskih burgerjev na slovenskem trgu, ki ga je opravila Zveza potrošnikov Slovenije, najdete tukaj.
-
Posamezne predstavitve najdete tukaj:
Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj je ustanova, strokovna organizacija, ki s spremljanjem novih trendov stremi k uveljavljanju trajnostnega razvoja v nacionalnih politikah ter k vzpostavljanju ravnotežja med človekom in okoljem. |
NE ZAMUDITE
