Na zasedanju ministrov za energijo je minister Vrtovec izpustil edinstveno priložnost, da odpre razpravo o izstopu iz zelo škodljive Pogodbe o energetski listini (ECT). Trenutek za izstop iz Pogodbe je zdaj, saj to zahteva že več kot milijon prebivalcev EU. Tudi komisarka za energijo Kadri Simson je bila seznanjena s pobudo o izstopu iz ECT, medtem ko je državni sekretar za energijo nakazal pripravljenost, da s pobudo seznanijo prisotne na zasedanju ministrov.

Minister Vrtovec pa, kot je pojasnil včeraj v oddaji Odmevi, tega ni storil. Še več, minister Vrtovec je v Odmevih ocenil, da tožba v višini 120 milijonov evrov zoper Slovenijo ni zadosten razlog za izstop Slovenije in Unije iz Pogodbe o energetski listini. Nenazadnje je minister z izjavo, da o sporih pod okriljem ECT odločajo neodvisna sodišča, medtem ko o teh dejansko odločajo arbitražni tribunali, ki delujejo izven pravnega sistema Slovenije in Evropske Unije, pokazal tudi nepoznavanje te problematike.

V mreži Plan B za Slovenijo bodo vztrajali pri zahtevi, da Slovenija izstopi iz ECT, saj ta ne prinaša nikakršnih koristi, medtem ko so negativne posledice članstva v tej pogodbi zelo očitne. Zato so na pristojni Odbor Državnega zbora že naslovili pobudo, naj skličejo sejo o izstopu Slovenije iz Pogodbe o energetski listini. Ob tem v mreži pričakujejo, da bodo na Ministrstvu za infrastrukturo vodili iskren dialog in ne bodo delovali s figo v žepu.

»Namesto, da bi storili prepotreben korak v smeri naslavljanja podnebne krize in delovali v interesu Slovenije, je minister Vrtovec raje ponudil kopico izgovorov, ki ne pijejo vode in ob tem pokazal veliko mero neznanja o energetski listini in sporu, ki ga je proti Sloveniji sprožilo podjetje Ascent,« je dejal Andrej Gnezda iz Umanotere.

Podnebna kriza, na katero se moramo odzvati hitro in odločno, nam ne ponuja časa, ki naj bi ga po mnenju ministra Vrtovca imeli za dialog o izstopu iz ECT. Trend vloženih sporov na podlagi ECT pa kaže, kako nevarna je dotična pogodba za podnebje. Število sproženih sporov je v zadnjem desetletju izrazito naraslo in nobena druga mednarodna pogodba ni vodila v toliko arbitražnih sporov kot ECT - skupno je bilo na podlagi ECT sproženih 142 znanih sporov, številka pa je morebiti celo višja, saj spori lahko potekajo tudi v tajnosti.

Skupna vrednost sporov, ki so trenutno v teku na podlagi ECT, je 28 milijard dolarjev, kar presega letni znesek, ki bi ga potrebovala Afrika za prilagajanje na podnebne spremembe. Zgolj v Evropi pa je s to pogodbo zaščitenih kar 344,6 milijarde evrov fosilne infrastrukture, kar predstavlja več kot dvakratnik letnega proračuna EU. Nadaljnje zagotavljanje zaščite virom energije, ki jih je treba opustiti, je preprosto nezdružljivo z ambicijami evropskega zelenega dogovora in Pariškega sporazuma o omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 ° C nad predindustrijsko dobo.

Število vloženih sporov na podlagi ECT po letih (vir: https://energy-charter-dirty-secrets.org/)

Ob tem nikakor ne gre za mletje sodnih mlinov, kot se je v Odmevih izrazil minister Vrtovec, temveč za zasebne arbitražne tribunale, kjer stroški postopkov v povprečju znašajo več milijonov evrov, arbitri pa so zelo dobro plačani posamezniki, saj njihovi honorarji znašajo tudi prek 1000 dolarjev na uro. Ne gre za »neodvisno vejo oblasti«, temveč za zasebno pravno paralelno ureditev, ki velja le za energetske korporacije, ki to ureditev s pridom izkoriščajo. In minister Vrtovec navkljub zapisanemu in tudi navkljub dejstvu, da nas na podlagi te pogodbe britansko podjetje toži za 120 milijonov evrov, ne vidi razlogov za izstop.

Gnezda je zaključil: »Časa za retorična izgovarjanja, deljenje praznih obljub in odlašanje s potrebnimi odločitvami ni več. Pogodba o energetski listini je velika ovira na poti v podnebno nevtralnost, njene nevarnosti pa očitne. Pričakujemo, da bo minister od praznih obljub prešel k dejanjem in predlagal izstop Slovenije iz Pogodbe o energetski listini.«

Več o ECT si preberite na povezavi.

Plan B za Slovenijo je mreža nevladnih organizacij za trajnostni razvoj, v kateri je združenih 38 organizacij. Trajnostni razvoj pojmujemo kot razvoj, ki zadovoljuje potrebe sedanjih generacij, ne da bi ogrozil dobrobit prihodnjih.