NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

petek 06-dec
  • Drsanje v Ledni dvorani Tabor

  • sobota 07-dec
  • Dedek Mraz v Mariboru

  • ponedeljek 09-dec
  • Po vrvi do svetlobe

  • torek 10-dec
  • Odprtje razstave ameriškega uličnega umetnika Johna Feknerja

  • sreda 11-dec
  • Sledi preteklosti: Tanka črta

  • sobota 14-dec
  • Sosednja soba

  • nedelja 15-dec
  • Vegan Hangouts: Prednovoletno druženje v božičnih puloverjih

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Zmajeve črte po Prekmurju in Goričkem   
    torek, 17. avgust 2021 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    Piše: Aurigo

    Zmajeve črte po Prekmurju in Goričkem: Plečnikova Bogojina, Bukovniško jezero – energetski park, Ljutomer, Grad in Murska Sobota (Prvi del)

    Edini smisel življenja je doseči trenutek razsvetljenja*. (Aurigo)

    O konkretnih zmajevih črtah po Prekmurju še nisem veliko pisal. Še pred slabimi 8 leti sem naredil tour po prekmurskih zmajevih črtah od Gornje Radgone, Murske Sobote, Lendave vse do Ormoža za knjigo Sever. Naredil sem fotografije za vse te kraje. Letos spomladi sem iskal po računalniku te fotografije, a sem našel samo tiste iz Lendave. Posebej me je ziritiralo, ker nisem našel fotografij Plečnikove cerkve v Bogojini. Ni mi preostalo kot drugega, da še enkrat obiščem te kraje in na novo fotografiram te kraje. A tudi liste zemljevidov iz Atlasa Slovenije sem nekam založil, tako, da sem moral še enkrat ponoviti vajo in včrtati na liste potek zmajevih črt. Še zadnjo noč, pred odhodom v Prekmurje sem pozno v noč vrisoval zmajevke na zemljevid.

    Zakaj to opisujem? Zato, ker je bila izletniška karta Prekmurja od Geodetska zavoda Slovenije narisana v merilu 1:75.000 in je dajala pri vrisavanju slabše rezultate. Izletniške karte po pokrajinah Slovenije v merilu 1: 50.000, ki jih je izdajal od leta 1990 naprej Geodetski zavod Slovenije, so po natančnosti eni ta boljših zemljevidov v Evropi. Žal so največji zavod na področju geodezije in kartografije v letu 2008 potopili slovenski (levi in desni) ter hrvaški tajkuni in zavod je šel v stečaj. Zemljevidi, ki so sedaj na tržišču so v merilu 1:75.000 in niso več na takšni kakovostni ravni, kot so bili zemljevidi GZS.


    Slika 1: Požeto žito, žuta slama

    Naj sedaj razodenem, kaj sem o konfiguracijah zmajevih črt odkril v zadnjih 20 letih. Nekaj sem obznanil že v tekstu o Zmajevih črtah po Mariboru, o makedonski zastavi in larinxu makedonskega kralja Filipa. Sedaj pa bom nadaljeval. Po odpiranju tretjega očesa in viziji o zlatnem dvokrakem križu, sem doume, da imamo zmajeve črte prvega reda (Marijina in Mihaelova energetska črta) in obstajajo energetske črte drugega reda (Jurijeva in Nikolajeva zmajeva linija). Imamo zmajeve črte tretjega reda (energetske črte: svete Marjete, svetega Roka, Marije Magdalene in svetega Jakoba). Imamo pa še zmajeve linije četrtega reda – simbolika 32 polkrakov in zmajeve črte petega reda (64 polkrakov).

    Kje lahko najdemo to simboliko 32 ali 64 polkrakov? Na ciboriju ali monštranci v vatikanski religiji. Monštranca predstavlja neuničljivo Sonce, ki si ga je prisvojila Vatikanska cerkev in ga vsakdan po obredu skrije v tabernakelj. Je to magija?

    Zmeraj ko sem obiskal Prekmurje, sem si v avtomobilu zapel njihovo narodno pesem Zrelo je žito, ki jo prav dobro zapoje Katalena. Zrejlo je žito, je žuta slama, žalostna dekla, kaj nemaš lübega…. Na to pesem sem po prvih dveh verzih gledal povsem drugače, kot da je prišel čas za žetev, čas za dovršitev….


    Slika 2: Bogojinska cerkev

    V Bogojini rahlo naletava dež, ravno tako, kakor je padal pred slabimi osmimi leti. Zakaj Bogojina? Prvič zato, ker je cerkev Gospodovega vnebohoda na novo prezidal največji slovenski arhitekt Jožef Plečnik. Drugič zato, ker sem pri prejšnjem obisku opazil kapelico na vhodu v Bogojino, a je nisem fotografiral zaradi dežja. Takrat sem pomislil, pa ja ne morem že fotografirati vsako vas v Prekmurju in vsako cerkvico, kapelo in vsako kapelico, saj ne bom nikamor prišel s tem pisanjem. Ta kapelica ob glavni cesti Bogojina-Dobrovnik je v svojem bistvu na energetski ravni povezana s cerkvijo Gospodovega vnebohoda.

    A poprej, pred letom 1810 se je ta gotska cerkev v Bogojini iz 14. stoletja imenovala cerkev Svetega Trojstva: Oče, Sin in Sveti duh. Le veliki Mojster bi lahko povedal, kaj se mu je dogodilo, da je v letu 1924 izdelal načrt dozidave za bogojinsko cerkev, ki leži na majhnem gričku na koncu vasi. Je bila ta odločitev zaradi ime kraja, ki je posvečeno Bogu – gojiti Boga ali pa novo poimenovanje cerkve Gospodovega vnebohoda, ali je bilo odločilno poimenovanje to, da je bila pred letom 1810 cerkev posvečena Sveti Trojici, ali morda kaj tretjega?

    Pred vstopom k Bogojinski cerkvi je na križišču postavljena še eno znamenje z Matero božjo, ki stoji na Zemlji, Mesecu in kači, ki ima jabolko v gobcu. Čez to znamenje teče zmajeva črta 4. reda, ki se potem nadaljuje na Bogojinsko pokopališče.


    Slika 3: Marijino znamenje in zmajeva črta, ki gre na pokopališče

    Zakaj je zame tako fascinantna ta cerkvica na griču z majhnim pristopnim drevoredom lip? Zato, ker je v njej Mojster vpletel vse svoje značilne prvine arhitekture. Po njemu samosvoj zvonik, les v cerkvi, izrazito izstopajoči ravni križi, grški stebri, njegove izrazite luči, ki padajo iz neba v tuzemeljski prostor, krstilnik, alfa in omega in malce samozaverovanosti; oltar: Pojdite k Jožefu, kjer se Jožef sklanja h otroku Kristusu in ga ščiti s svojim plaščem. In lahko bi našli še kakšen detajl.


    Slika 4: Kristus z razširjenimi rokami na stolpu

    Pogled na cerkev je veličasten: krog (zvonik) in trikotnik (trikotna streha stavbe). Res, zgodbe pri Mojstru so monumentalne. Jezus, ki na vhodu stoji na stolpu. Krog – okno; krog kakor naša Zemlja – naše stvarstvo in Kristus, ki stoji na stolpu; a izven kroga, izven naše Zemlje na nebu ter nas blagoslavlja, izven našega 3D prostora materializma. Zvonik, kakor, da je preslikava kultnih predmetov v našo kulturno arhitekturo! A o tem zvoniku kasneje.


    Slika 5: zvonik krog in trikot streha

    Notranjost: na vsaki strani 8 polstebrov iz črnega marmorja. Nad njimi in med njimi križev pot. Kaj je simbolika osmice? Neskončnost… Ponovno se pojavlja simbol Alfe in omege tako kakor v cerkvi svetega Mihaela v Črni vasi. Trije oltarji. Najverjetneje stari oltar na levi strani z Jezusovim vnebohodom nad njim pa Arhangel. Osrednji Jožefov oltar – Pojdite k Jožefu – le kaj nam avtor sporoča? In na koncu oddaljeni oltar v podobi hiše – templja z napisom: Moj mir.


    Slika 6: Jožefov oltar


    Slika 7: 8 stebrov


    Slika 8: Oltar Moj mir


    Slika 9: Alfa in omega

    Kasetiran leseni strop s krožniki, ki daje tej cerkvi vonj po domačnosti – les je domačnost. Spomnim se kako sem pred slabimi 8 leti zavohal ta strop – to domačnost, v nasprotju z dan poprejšnjim v cerkvi svetega Mihaela v Radljah, kjer je bilo ozračje vlažno, skorajda plesnivo.


    Slika 10: Leseni strop s krožniki

    Za konec pa še ta njegov dvojni krog zvonik s stebri, ki dominira nad cerkvijo. Osem let sem rabil, da sem ugotovil na kaj me spominja. Spominja me na bosanski mlinček za poper. In če nadaljujem bogojinski zvonik me spominja na tibetanski molilni mlinček. Mojster bi rekel: »Kot v molilnem mlinčku pošiljam svojo molitev v nebo. K očetu.«


    Slika 11: Bogojinski zvonik – molilni mlinček

    Znamenje ob cesti Dobrovnik – Moravske Toplice z vsevidnim očesom. To znamenje leži na zmajevi črti 4. reda, ki se potem nadaljuje na Bogojinsko cerkev.


    Slika 12: Znamenje ob cesti Moravske Toplice - Dobrovnik

    Zapuščam Bogojino v rahlem pršenju dežju. In Mojster bi rekel: »Bog naj hodi s teboj«.


    Slika 13: zmajeve črte po Bogojini


    Slika 14: Bukovniško jezero

    BUKOVNIŠKO JEZERO – energetski park in kapela svetega Vida, BUKOVNICA in STREHOVCI
    Znamenje pred križiščem za Bukovniško jezero. Čez to znamenje poteka Nikolajeva zmajeva črta.

    Bukovniško jezero sem obiskal petkrat. Prvič že pred letom 2004. Prvič in drugič sem šel iskati vodo iz izvira izpod kapele svetega Vida. Voda iz tega izvira naj bi imela čudežno moč za oči. Tretjič sem odkril mehkobne energije vasi Bukovnica, ki leži nad energijskim parkom. Četrtič leta 2013, ko sem šel samo fotografirati to mesto in sedaj petič. Moja prelomnica obiskovanja tega kraja se je nehala po odkritju same Bukovnice. Pri prvem obisku sploh še ni bilo plačanega parkirišča. Resda je občina Dobrovnik kar nekaj vložila v ta energetski park, vendar je zadeva po letu 2006 postala povsem skomercializirana, posebej ob vikendih.

    Leta 2008 je bila kolegica v tem parku za vikend in izpovedala mi je zgodbo. Kaj se je zgodilo? Prispel je avtobus upokojencev, upokojenci so se vsuli iz avtobusa, kakor plaz. Potem je bilo dirkanje med njimi in živ žav, kdo bo prišel prej do teh točk. Za konec je bila še takšna slika, kdo bo več posrkal iz zemlje. Zaključila je s svojo pripoved nekako s temi besedami: »Ogabno in ne-mirno.« Zato ne hodite tam ob vikendih na ta kraj, če želite imeti svoj mir. Predstavljajte si situacijo, če se tako vsuje množica osebkov iz treh avtobusov. Vi pa iščete mir, da meditirate.

    Še nekaj o teh energetskih parkih, ki jih običajno usposobijo radiestezisti. Za moje pojme je edini pravi energetski park na Tunjicah pri Kamniku. Zakaj? Zaradi sestave tal. Sicer se mu Bukovniški park malo približuje, ampak je to povsem druga zgodba. Zgodba vode, dreves in divje narave. Kdor je že izkusil vino duhov, ve kaj govorim. Obiskal sem tisti energijski park nad Bohinjsko Bistrico, energijski park na Pokljuki – tam je bila šele prava zgodba. Postavljene energetske točke na Vurberku. Razkrižniškega parka nikakor nisem mogel najti, čeprav sem hodil ob njem. Zatem sem te parke prenehal obiskovati.

    Kaj je "fora" s temi radiestezijskimi energetskimi parki? Radiestezisti se po merjenju z nihalom odločijo, kje poteka energija in kako naj bi bila približno močno to sevanje. Na podlagi teh podatkov potem sprogramirajo posamezne točke za posamezne dele telesa in značilne bolezni, kot je npr. izboljšanje vida, izboljšanje krvnega ožilja, točka, ki blaži glavobole in tako naprej. Po letu 2005 sem nekako uvidel, da je to kar sugestivno, saj v kolikor si na energetski zmajevi liniji, ki je odprta in dobro deluje, v bistvu linija zdravi vse bolezni, ker te ta energija polni s primarno energijo Matere Zemlje. Zato ne rabiš narediti 150 km in dvema urama vožnje vsak mesec, da se zdraviš ali nafilaš z energijo, saj je v tvoji bližini zagotovo vsaj eden podoben takšen plac. Je dobro sicer na nekaj časa iti na takšno mesto, ampak samo zaradi izmenjavanja tvojih energij s tem mestom in seveda pod pogojem, da tam v tistem trenutku obstaja meditativen mir.
    Kar nekaj časa mi ni šlo v glavo določanje jakosti moči teh energetskih točk, ki ga radiestezisti merijo v bovisih. Bovis pomeni valovno dolžino sevanja določenega predmeta. Sam sem opustil nihalo že takoj na začetku svoje duhovne poti, po enem pripetljaju v Mariboru na železniški postaji. Od takrat naprej ugotavljam ta sevanja samo s svojim telesom. Sem pa malo bolj zaupal tem stvarem po zapisu ljubljanskih radiestezistov, ki so izmerili sevanje na dveh kapelah, ki sta na poti proti cerkvi svetega Primoža nad Kamnikom. Za tisto močnejšo kapelo, ki so ji namerili celo preko 40.000 bovis, moram reči, da je resnično izrazito energetsko močna, ampak tudi iz drugega razloga. Energija na mestu te kapele se dovaja še iz neba (ali nebes) in ne samo iz Matere Zemlje, zato tudi takšna njena energetska moč.


    Slika 15: razpored energijskih točk


    Slika 16: Prekmurske dobrote ob parkirišču

    V energetskem parku ima lokacije energetskih točk. Prve so postavljene že pred Bukovniškim potokom, druge energetske točke se nahajajo okoli kapele svetega Vida. Kapelico svetega Vida so postavili leta 1827, kjer naj bi poprej stalo znamenje križ. Sam Vidov studenec pa je izpod nekaj metrov izpod kapele. Vsako leto tam opravljajo Vidovo žegnanje na svetnikov dan 15. junija. Če bi sam delal te točke jih bi prej razpostavil okoli jezera, saj jezero seka kar nekaj energetskih črt, od tega tudi zmajevka Marije Magdalene (3. red). Čez kapelo svetega Vida pa potekata dve energetski liniji 5. reda. Ena gre v smeri severozahod-jugovzhod. Druga zmajeva linija pa v smeri vzhodsever-zahodjug. Tudi v knjižici Zdravilne energetske točke v Pomurju (Igor Ziernfeld) navaja o poteku dveh energetskih linij.


    Slika 17: Kapela svetega Vida – letnica 1827


    Slika 18: Izvir svetega Vida

    Vode iz Vidovega izvira po drugem obisku nisem več nosil domov, saj je bilo okoli izvira prevelika gneča in si moral čakati tudi pol ure, da si prišel na vrsto, da bi jo natočil. Za Vidov izvir pravijo, da je potem, ko si je namazal oči marsikdo spregledal ali boljše videl. Sam dajem to čudežno moč izvira glavni energetski zmajevi liniji, ki teče manj kot kilometer stran.

    Rahlo prši dež ob mojem petem obisku Bukovniškega jezera. Od zadnjega obiska so dodali še kakšno hišico prekmurskih dobrot in adrenalinski park, ob parkirišču je celo manjši kamp za avtodome in šotorišče. Tako, da najdete na tem območju lahko nekaj za dušo, pa tudi za vzdig adrenalina. Adrenalinski park je za tiste, ki ne verjamejo v energije, so pa običajno v energiji Švice – fizične prisotnosti in strahu. V zraku je vonj po trohnobi in miceliju gob. V zraku je velika vlažnost. Prav lepo so speljali to pot od parkirišča do prve točke, kakšnih 500 metrov, da prične človek vonjati in čutiti naravo z ostalimi čutili. Ob kapeli svetega Vida srečam znanko, ki je nisem videl že vsaj 10 let. Ohhh, kako je ta Slovenija majhna. Če ste gledali zadnja dva podkasta z Dragom Plečkom, v enem od nji opisuje neko drugo raven prostora ter časa in pripetljaj, če se ne motim nekega Čeha v iskanju palčkov. Moram priznati, da me to območje okoli Bukovniškega jezera asociira, da bi lahko tukaj lahko srečali kakšno vilo ali rusalko (ruslo=potok). Ampak nikakor ne v tej poletni gneči.

    Na prvih točkah, pred potokom, na klopi sedita dva starejša para, ki si podlagata polivinil izpod ta zadnje. Naključno fotografiram energetsko točko 4, ki je namenjena bolezni ožilja nog. Morda pa prav to potrebujem? Inteligenca narave. Vendar nimam časa sedeti 20, 25 minut. Me čakajo še ostali kraji danes. Ko pridem nazaj do avtomobila sem od dežja in vlage povsem moker, tako, da moram preobleči zgornji del.


    Slika 19: Točka 4, za ožilje na nogah – maksimalno 20 minut

    Ob poti iz Bukovnice leži manjša litopunktura, verjetno ga je postavljal naš največji geomant. Reinkarnacija prebivalca Škotske, njegova dela so povsem podobna megalitom iz Callanisha. Mojster iz Callanisha. To mu ni za oporekat, da ne najde energijskega pretoka. Čez to območje poteka zmajeva črta Marije Magdalene.


    Slika 20: Litopunktura Mojstra iz Callanisha

    Tik preden zavijete za Bukovnico, leži na desni strani pravokotno znamenje z meni nepoznanim svetnikom, ki pestuje križ. Morda gre za tistega Čeha Nepomuka. Čez to znamenje teče zmajeva črta 2. reda, svetega Nikolaja.


    Slika 21: Znamenje: Nepoznani svetnik

    Bukovnica
    Pri tretjem obisku Bukovniškega jezera sem odkril zaselek Bukovnico, ki leži nad kapelo svetega Vida. Naj se izjasnim, da v tej vasici potekajo ene najbolj mehkih energij, kar sem jih občutil v Prekmurju. Če bi sam delal energetski park, bi ga naredil prav v Bukovnici. Podobne energije so tudi v bližnji vasi Strehovci. Čez kapelo v Bukovnici poteka zmajeva linija četrtega reda.

    Strehovci
    V vasi Strehovci je bila zadnja kapela, ki sem jo obiskal v dežju ter fotografiral pred 8 leti. Po tem obisku, sem se vprašal ali moram res obiskat vsako vas v Prekmurju s kapelico? Čez kapelo Jožefa delavca poteka zmajeva črta svetega Roka (energetska črta 3 reda). Ta kapela zaradi svojega imena ne more biti starejša od 60 let. Praznik svetega Jožeta delavca na 1. maj je uvedel Vatikan po II. svetovni vojni leta 1955, kot odgovor delavstvu in posledično širjenju socializma in komunizma zaradi praznovanja 1. maja.


    Slika 22: Kapela svetega Jožefa delavca v Strehovcih

    Po zmajevi črti svetega Roka ob kapeli teče prav topla energija. Energija, ki je podobna sozvočju stikov, ko se noseča mati oprime svojega velikega trebuha in zaziblje svoje dete v svojem telesu, v plodovnici. Če si tega ne morete predstavljati, si zavrtite pesem Aicha, Cheb Khaleda in njegov zvok vas bo popeljal v tisto hrepenenje – "Tako sladka, in tako lepa. Vsaki dan kakor kraljica na svojem prestolu". Ajšo bi po naše poimenovali kot boginjo Živo, boginjo plodnosti; boginjo življenja in vode, ki ima atribut plodnosti. Iz tega lahko izpeljemo premeno: živa voda.

    Mojstri reinkarnacije
    Nekdo se izmojstri v pridelovanju hrane.
    Nekdo se izmojstri v trgovanju.
    Nekdo se izmojstri v pisanju.
    Nekdo se izmojstri v retoriki.
    Nekdo se izmojstri v poeziji.
    Nekdo se izmojstri v muziki.
    Sam sem se izmojstril v zmajevih črtah naše ljube Matere Zemlje.

    Za zaključek. V Ljubljani pa bi energetski park postavil v Tivoliju – 6 energetskih točk, dve točke izpod Rožnika pri kapeli, in 5 energetkih točk na Rožniku.
    * Obstaja več nivojev razsvetljenja. Tisti moj trenutek v maju leta 2002 je bilo spoznavanje osnove –base, kakor temu pravijo Tibetanci. Najvišji nivo razsvetljena je tisto Budovo razsvetljenje, ko se sočasno spomniš vseh svojih preteklih življenj. Vmesne stopnje razsvetljenja so za čiščenje in skurjenje karme. Veliko tega materiala (tehnične stvari, kako poteka na telesnem nivoju) je opisano v tibetanskih tekstih, ki so verjetno bili prinešeni iz Nalande. Nekaj od lahko najdete v zelo kvalitetni knjigi The Golden Letters –prevajalec John Myrdhin Reynolds. V glavnem knjiga povzema tri izjave Garab Dorje-ta.

    Sam se po doživetju tistega trenutka, vsaj leto in pol smejal. Noro smejal. Smeh norca. Smeh, ki je prehajal tudi na druge. V tistem času me je na poti spremljala tudi pesem slovenskega benda Večerna poskočnica. Ključne stavki v tej pesmi pa so: Gospodar roke si mane, v kotu pamet je zaspala, zida hlevček, krmi konja in zasluži 500 jurjev, sluzast polžek pljune slino….Tako kakor tisti slovenski rek: najprej štalca, pol pa kravca……

    Smeh norega jogija lahko najdete na you tubu od Mooji v video posnetkih: Laughing Buddha, Laughing Buddha 1, Laughing Buddha 2, I can't find my mind. Pri tibetanskih učenjih imaš tudi kakšne 2 dni vaje, da ob meditaciji poiščeš svoj um, kje v tvojem telesu se nahaja.

    Viri: Zdravilne energetske točke v Pomurju, Ziernfeld Igor et al., Franc Franc, Murska Sobota, 2002.

    (Poglavje Zmajeve črte po Prekmurju in Goričkem: Murska Sobota, Gornja Radgona, Bogojina, Lendava, Ljutomer, Ormož so iz knjige Sever, Razodetje Arhangela Mihaela)
    SEVER
    Razodetje Arhangela Mihaela

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja Pozitivke
  • Več s področja * Poučna (spo)znanja, znanost

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/20210815181215411

    No trackback comments for this entry.
    Zmajeve črte po Prekmurju in Goričkem | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,99 seconds