Evropske okoljske organizacije pozivajo k ambicioznemu predsedovanju

Bo Slovenija vodila ali zavirala Evropo na poti podnebne nevtralnosti in zaščite biotske raznovrstnosti?
Slovenija bo 20. in 21. julija v okviru predsedovanja Svetu EU gostila neformalno srečanje ministrov za okolje, prvo srečanje na visoki ravni o okoljskih temah. Slovenija ima edinstveno priložnost, da prispeva k reševanju perečih okoljskih vprašanj, kot so podnebna kriza in kriza biotske raznovrstnosti ter izguba habitatov in onesnaževanje. Po drugi strani obstaja tveganje, da bo pomanjkanje slovenskega vodstva povzročilo nadaljnje zamude pri ukrepanju in poglobilo krize.

Naslednjih pet mesecev in pol bo v okviru Evropskega zelenega dogovora zelo dejavnih na številnih odmevnih dosjejih okoljskih politik. Ta teden bodo okoljski ministri članic EU na Brdu začeli razpravo o svežnju "Pripravljeni na 55", katerega namen je uskladiti ducat političnih področij z ambicijo EU, da do leta 2030 doseže 55-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v primerjavi z ravnmi iz leta 1990.

Prav tako pomemben okoljski dosje je Akcijski načrt za ničelno onesnaževanje zraka, vode in tal. Slovenija bo imela pomembne odgovornosti tudi na področju krožnega gospodarstva, kjer so v postopku revizije predpisi o baterijah in pošiljkah odpadkov. Poleg tega je nujno potreben tudi napredek na področju politik, povezanih z biotsko raznovrstnostjo, vključno s strategijo EU za gozdove in pregledom pobude EU za opraševalce.

Napredek, ki ga je treba doseči v času slovenskega predsedovanja, je povzet in obrazložen v memorandumu Evropskega okoljskega urada (EEB) slovenskemu predsedovanju EU. S tem strokovnim pogledom na trenutne naloge okoljske politike v Evropski uniji EEB Slovenijo spodbuja k ambicioznemu predsedovanju.

"Deset zelenih testov temelji na našem razumevanju, da je politika umetnost mogočega," pojasnjuje namestnik generalnega sekretarja EEB Patrick ten Brink. "Vendar pa se z izzivi globalnega segrevanja in množičnega izumiranja ne bo mogoče spoprijeti, če ne bomo ukrepali zdaj. Zato morajo politiki premisliti in ponovno opredeliti meje možnega z ambicioznim ukrepanjem."

Vendar pa obstaja tveganje, da slovensko okoljsko vodstvo ne bo imelo potrebne verodostojnosti med evropskimi kolegi. Nedavni referendum o zakonu o vodah je pokazal, kako pomembna sta okolje in narava ljudem, a to ne velja nujno tudi za najvišje predstavnike v vladi.

"Dokler bomo hoteli graditi jezove na rekah in betonirati bregove, namesto da bi jih renaturirali, dokler sanjamo o novem bloku jedrske elektrarne, namesto da bi vlagali v zmanjšanje porabe energije in obnovljive vire energije, dokler gradimo dodatne ceste, namesto da bi izboljšali javni prevoz, bomo težko prepričali druge članice, naj podpirajo naprednejše politike EU" pravi Andrej Gnezda, vodja projektov pri Umanoteri, ki je lokalni partner EEB v času slovenskega predsedovanja.

Četudi naj bi predsedujoča članica ohranjala vlogo poštenega in nevtralnega posrednika, je uspeh predsedovanja in napredek na posameznih zakonodajnih pobudah pogojen z zavzetostjo predsedujoče države. Neformalno zasedanje okoljskih ministrov na Brdu bo prvi indikator, kako zavzeto si bo Slovenija prizadevala za napredek na podnebno-okoljskih dosjejih EU. EEB in Umanotera bosta skupaj spremljala slovensko predsedovanje in ob njegovem zaključku tudi podala oceno o tem, kako uspešno ga je Slovenija vodila na tem področju.

Dokument »Memorandum EEB slovenskemu predsedovanju EU« >>>