Piše: Taja Vetrovec v novih Misterijih, www.misteriji.si

Ezoterična podpora osamosvajanju Slovenije
Pred tridesetimi leti je rojstvo samostojne Slovenije pospremilo vseslovensko obredno sajenje lip. Poseben pomen lahko pripišemo lipi, ki je bila na dan razglasitve slovenske neodvisnosti in suverenosti zasajena na Trgu republike pred slovenskim parlamentom. Avgusta leta 1991, mesec dni po razglasitvi neodvisnosti Slovenije, je bilo pod najstarejšo slovensko lipo, na Lurdanskem vrhu nad Črno na Koroškem, prvo srečanje slovenskih državnikov.

Njihovo druženje s tamkajšnjimi prebivalci naj bi potrdilo ohranjanje izročila prvobitne demokracije v slovenskih vaških in mestnih skupnostih, ki je sledila avtohtonemu slovenskemu pravu »instituto sclavenica«. Vodstvo naše samostojne države je bilo takrat še povezano z izročilom, ki ga ima lipa v slovenskem ljudskem, duhovnem in državotvornem pomenu - kot sveto drevo skupnosti, kot drevo povezanosti, suverenosti in pravice.

Ko je bila kmalu po osamosvojitvi obnovljena prva stavba bivše vojašnice JLA na Metelkovi ulici v Ljubljani za Slovenski etnografski muzej, je bila ob njej zasajena lipa in okoli nje postavljen kozmogram s kamni, ki so jih muzeju podarili kamnolomi iz različnih slovenskih pokrajin, kar simbolično predstavlja enotnost nove države kot trdne skupnosti njenih posameznih delov.

Dvanajst naj bi jih bilo, vendar je eno mesto ostalo prazno, ker je bil med postavljanjem kozmograma opuščen kamnolom v Beli krajini. Kozmogram je leta 2017 dokončala kozmološka skupnost Upasana z dvanajstim kamnom, ki predstavlja vez z našimi staroverskimi predniki in njihovim duhovnim izročilom kot delom koreninskega sistema slovenskega naroda. Lipa v atriju muzejskega kompleksa je bila takrat tudi posvečena v staroversko obredno mesto.

Tudi v slovenski legendi o kralju Matjažu ima lipa pomembno ezoterično simboliko narodne osamosvojitve. Matjaž predstavlja slovenski narod, lipa pa trdne korenine, h katerim se mora narod vrniti, ko se prebudi, če želi ne le preživeti, temveč živeti svobodno. V osvobajanju duše naroda je imela lipa, kot vidimo, vedno pomembno mesto. Njen ezoteričen pomen pa je bil vedno le zunanji izraz tistega, kar se je v nevidnem delu osamosvajanja in potrjevanja te namere dogajalo v duši naroda.

SPRAVA POD VAŠKO LIPO
Eden od pomenljivih simbolov lipe je njena dvojna narava. Predstavlja tako moški kot ženski princip, levo in desno možgansko polovico, globalno pa dve polarni in hkrati nujno dopolnjujoči se strukturi družbe. Moškega in žensko, znanost in umetnost, levico in desnico. Šele ko prekinemo spor med obema in jima namenimo enakovredno spoštovanje, lahko ustvarimo notranji mir, iz katerega lahko tvorno soustvarjamo.

Po tridesetih letih, ko so bile uresničene stoletne sanje Slovencev, da»si prosti vól'jo vero in postave«, nasprijazno vesolje ponovno kliče k ravnovesju in spravi. Zgodovina se ponavlja, le da se odvija vedno na višjih stopnjah zavesti. Ravno k temu pa pripomorejo duhovni principi, ki so večni in predstavljajo tisti nevidni del vsega, ki ga lahko le slutimo in čutimo. Zato ima pri vseh zgodovinskih prelomnicah duhovna podstat pomembno vlogo pri tem, da zagotovi evolucijski preboj, kot nam tudi zgodovinsko razgrne Marko Hren v svoji knjigi Duhovno vodstvo v Sloveniji nekoč in danes.

EZOTERIČNA PODPORA
»Boji za slovensko samostojnost so vedno potekali ob močni ezoterični podpori. To je notranje delovanje, ki s čutenjem v vseh svojih različicah, tudi v višji dimenziji, vidi dlje, ve več in zna razlikovati resnico od neresnice,« zapiše Marko Hren v svoji knjigi.

O tem pa govori tudi Pavle Medvešček v knjigi Iz nevidne strani neba. Iz pričevanj njegovih sogovorcev izvemo, da je tudi slovenski narodnoosvobodilni boj v letih 1941 do 1945 v veliki meri vodila staroverska organizacija. »Tudi zadnji, na srečo kratkotrajni oboroženi boj za samostojno Slovenijo junija leta 1990, je potekal ob močni podpori takratnih duhovnih skupin in posameznikov, ki so v odločilnem zgodovinskem trenutku tvorno ustvarjali kolektivno namero za vzdrževanje ravnovesja zunanjim akterjem na različnih ravneh, da se je lahko osamosvojitev odvila kolikor toliko po mirni poti,« piše Hren.

Knjiga v knjigi, ki govori o ezoteričnem zaledju slovenskega osamosvajanja, daje z razgrnitvijo nevidnega ozadja enakovredno mesto vsem podpornikom skupnih vrednot, ki so delovali s čisto namero in etiko. Avtor želi, kot pravi, z zapisanim popraviti nepopolno zgodovinsko sliko in uravnovesiti prikrojeno zunanjo podobo z enakovrednim nevidnim notranjim delom številnih neformalnih duhovnih skupin tistega časa: »Prav je, da energijo duha številnih državljanov, ki so proces osamosvajanja podpirali ezoterično, vidimo kot enega od pomembnih stebrov osamosvojitve. Tudi najvišja državna simbola, slovenska himna in grb, ki sta podprla osamosvojitev, sta plod dela globinskih raziskovalcev duhovnosti, Prešerna in Pogačnika.«

Duhovni utrip, ki je podpiral osamosvajanje Slovenije, je zabeležen v Vodnarjevem listu, izvirnem mesečniku tistega časa, ki ga je urejal Hren in je shranjen na spletnih straneh Teozofskega društva Jivatma.

MAGIJA MIRU
Zapisi v knjigi Duhovno vodstvo v Sloveniji nekoč in danes o ezoteričnem delovanju v času osamosvajanja Slovenije so narejeni na podlagi številnih intervjujev, iz katerih je razvidno, da so bile v letih pred osamosvojitvijo sistematično izvajane najrazličnejše duhovne prakse, od meditacij in molitev za mir do palete individualnih in kolektivnih tehnik za zaščito Slovenije in miren prehod v samostojno državo. Sogovorniki so si enotni v spominu, da so prejeli močan klic zavesti o pomembnosti usmerjene uporabe svojih duhovnih veščin v podporo mirne razrešitve osamosvajanja.

»To je bila magija, ki povezuje človeško potenco s potenco nadzemnega v prid skupnega dobrega. Odmev te energije, akumulirane med leti 1986 in 1991, smo doživeli v sklepnem delu predsednikovanja dr. Janeza Drnovška. Takrat je predsednik pokazal gandijevsko držo in veličino očeta naroda. Bil je prvi in zadnji politik, ki je o duhovnosti spregovoril odkrito, mirno in nevtralno«, se spominja Marko Hren.

IZ SVINCA V ZLATO
Pričevanja, ki so pod bremenom vsiljenih vrednot stoletja ostala skrita, v obdobju, ki zdaj trka na dušo človeštva, ne morejo več ostati za zaprtimi vrati. Smo na pragu novega osamosvajanja. Skupaj s »koronsko krizo« se odvija tudi kriza materialistične in plenilske družbe ter kolonialnih sil, ki so skozi zgodovino iztrebljale korenine avtohtonih kozmologij in svobodo duha.

Kako je bilo s tem na naših tleh, pričata Prešernov Krst pri Savici in Bevkov zgodovinski roman Umirajoči Bog Triglav. Prešeren je v svoj Krst pri Savici spretno vpletel, in prikril pred cenzuro, vizionarsko postavitev pluralističnega duhovnega ozračja. Oriše raznolikost duhovnih tokov na naših tleh in njihovo tvorno prepletanje v skupni nameri za najvišje dobro. Tukaj ima svoje mesto tudi slovensko staroverstvo, ki kot vse izvorne kozmologije temelji na povezanosti z naravo.

Ravno zato se je njegovo izročilo ohranilo vse do danes. Spet se učimo slediti luninim menam, uporabljati starodavna znanja o življenjski energiji in rastlinah, poslušati in spoštovati zakone stvarstva, odpreti srce in tretje oko za prepoznavanje resnice.

Vodnarjeva doba, ki jo je oznanjal Vodnarjev list v času slovenske pomladi pred tridesetimi leti, nas zdaj še bolj glasno kliče.

Taja Vetrovec

Foto:
Marko Hren - predsednik Društva slovenskih starovercev in pobudnik kozmološke skupnosti Upasana - ob obredni lipi v atriju Slovenskega etnografskega muzeja. (Foto Nil Cerovšek Hren)