Neodvisna primerjava analiz življenjskega cikla
Organizaciji Zero Waste Europe in Reloop sta v sodelovanju z univerzo v Utrechtu izdali analizo, ki dokazuje, da je embalaža za ponovno uporabo v primerjavi s tisto za enkratno odgovorna za manj izpustov toplogrednih plinov in je 85 % bolj prijazna do okolja. 

Analiza vključuje primerjavo 32 študij življenjskega cikla (LCA) 11 različnih vrst embalaže, ki so ovrednotene z vidika proizvodnje, transporta, možnosti za ponovno uporabo in ravnanja ob koncu življenjske dobe izdelka. 

Evropa, imamo problem!
Na ravni Evrope predstavlja odpadna embalaža 36 % komunalnih odpadkov. Čeprav v posameznih državah že potekajo prizadevanja za zmanjšanje plastičnega onesnaževanja, pa še vedno hitreje izkoriščamo vire, kot so se sposobni obnoviti, globalno gospodarstvo pa na račun embalaže, ki je ne uporabimo ponovno ali recikliramo, izgublja 80-120 milijard $.

Čeprav je še vedno v ospredju reciklaža, pa je ravno ponovna uporaba tista, ki omogoča ohranjanje naravnih virov, zmanjšanje porabe energije in prispeva k bolj trajnostnim nakupovalnim navadam. 

Primerjava LCA analiz je pokazala, da 72 % od 32 analiz priznava pozitivne okolijske vplive embalaže za večkratno uporabo. Med ključnimi parametri, ki vplivajo na boljši izkupiček ponovne uporabe, so transport, proizvodnja, število ciklov uporabe in ravnanje ob koncu življenjske dobe izdelka. 

V večini primerov, tako pri ponovni kot enkratni uporabi, ima največji odtis na okolje proizvodnja izdelka. To je razumljivo, saj je embalaža za ponovno uporabo  običajno izdelana iz bolj kakovostnih materialov z dolgo življenjsko dobo, zaradi katere so emisije pri proizvodnji tako rekoč ne relevantne. Večina analiz embalaže za ponovno uporabo sicer kot fazo z največjim vplivom na okolje izpostavlja transport. 

Skupno vsem analizam pa je, da imajo embalaže za ponovno uporabo manjši okolijski odtis v primerjavi s tistimi za enkratno.

Enkratna vs. ponovna uporaba
Steklenica, ki jo lahko ponovno uporabimo, je odgovorna za 85 % manj emisij v primerjavi s steklom za enkratno uporabo, 57 % manj emisij v primerjavi s pločevinko za enkratno uporabo in 70 % manj emisij v primerjavi s PET plastenko za enkratno uporabo. 

Steklo za enkratno uporabo ima tako največji vpliv na okolje, kar je pripisati energijsko intenzivni proizvodnji. 40 % emisij, povezanih s proizvodnjo steklenic, se bistveno zmanjša že po dva - ali trikratni ponovni uporabi steklenice. Če steklenico ponovno uporabimo vsaj petkrat, pa se CO2 emisije zmanjšajo kar za tretjino v primerjavi s steklenicami za enkratno uporabo. Zmanjšanje emisij pa je v tem primeru najbrž še podcenjeno, saj lahko steklenice ponovno uporabimo tudi do 30-krat. 
1:0 za steklo!

• Že po treh ciklih ponovne uporabe steklenice, je ta okolju bolj prijazna kot 0,5 litrska PET plastenka, v primeru 2-litrske plastenke pa je treba za okolijsko učinkovito uporabo steklenico ohranjati v krogotoku 25-krat. 
• Pri aluminijastih pločevinkah je zgodba podobna: po treh ciklih uporabe steklenice se emisije CO2 spustijo pod raven pločevinke. 
• Ena izmed 32 analiz je primerjala steklenice in tetrapak – uporaba steklenic je v tem primeru smotrna, če je transportna pot krajša od 100 km. 

• Proizvodnja stekla je sicer res energetsko bolj intenzivna in prispeva k večjemu odtisu, a kot kažejo zgornje številke, se ta že pri nekajkratni uporabi izniči. 
• Kaj pa pranje, boste rekli? Ključno je le to, da je opravljeno strojno, ne ročno kot recimo v primeru kozarcev za večkratno uporabo. 
• Ponovna uporaba je v vsakem primeru bolj odgovorna izbira, saj večina LCA študij sploh ne upošteva ključnih izzivov sodobnega časa: smetenje, izčrpavanje virov in kroženje materialov. 

Še vedno nismo prepričani?
Ekologi brez meja smo tokrat pripravili le kratek povzetek študije, s poudarkom na embalaži za pijačo. V primeru dvomov o napisanem vabljeni, da se poglobite v celotno primerjalno analizo.

Epilog
Čeprav je študija izšla že konec lanskega leta, pa je za slovenski prostor bolj pomembna kot kadarkoli prej. Plastika nikoli ni in ne bo naravi prijazna rešitev, pa čeprav je reciklirana. Da bi morali vse napore usmeriti v vračljivo embalažo za pijače, se strinjajo tudi kolegi iz Zveze potrošnikov Slovenije. 

Naše nabiralnike tako dnevno polnijo pisma ozaveščenih posameznikov, ki se čudijo in zgražajo nad zavajajočim oglaševanjem podjetij o inovativnih trajnostnih rešitvah, ki to v resnici niso, in od proizvajalcev aktivno zahtevajo bolj trajnostne alternative. Naraščajoče stopnje ozaveščenosti in aktivnega državljanstva tako že kmalu več ne bo mogoče pomesti pod preprogo, ponovna uporaba pa postaja vedno pomembnejši faktor pri nakupni odločitvi.

PONOVNA UPORABA

Vir: http://ebm.si/o/sl/