Opustitev premoga najkasneje do leta 2033 je pomembna tudi z vidika zdravja
Najhitrejši scenarij opustitve rabe premoga, ki je opredeljen v nacionalni strategiji za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij, je edina sprejemljiva izbira od predlaganih [1] ne samo z vidika nujnosti zniževanja emisij toplogrednih plinov, ampak tudi z vidika vpliva na zdravje ljudi. Sveža študija ocenjuje, da se z izbiro letnice 2033 lahko izognemo več sto prezgodnjim smrtim.

Izpostavljenost onesnaženemu zraku zaradi kurjenja fosilnih goriv povečuje tveganje za številne bolezni in prezgodnjo smrt, vendar kljub pomembnosti za zdravje in življenje ta vidik v predlogu nacionalne strategije in spremljajočem okoljskem poročilu ni ustrezno ovrednoten in upoštevan.

Dr. Tomislav Tkalec iz Focusa, društva za sonaraven razvoj, komentira: “Negativni vplivi rabe premoga na zdravje ljudi žal tudi v tokratni razpravi o opuščanju premoga niso v ospredju. Prav tako vplivi onesnaževal zraka niso bili zadovoljivo predstavljeni in ocenjeni v okoljskem poročilu za strategijo. Poročilo namreč ne podaja nikakršne kvantitativne ocene vpliva onesnaževal zraka iz TEŠ na zdravje ljudi glede na izbrane scenarije." 

Velike razlike med scenariji 
Zaradi zapostavljenosti negativnega vpliva kurjenja premoga na zdravje v aktualni razpravi smo v okoljski organizaciji Focus strokovnjakom iz tujine podali pobudo za oceno predvidenih vplivov na zdravje zaradi delovanja Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje glede na različne scenarije konca rabe premoga.

Mednarodni raziskovalni center Centre for Research on Energy and Clean Air - CREA je pripravil neodvisno študijo Projekcije zdravstvenih učinkov alternativnih rokov zapiranja Termoelektrarne Šoštanj (dostopna je TUKAJ). V njej ocenjujejo vpliv delovanja TEŠ v vseh treh scenarijih (letnice 2033, 2038 in 2042) na zdravje ljudi.

Z modeliranjem je bilo v študiji ocenjeno število prezgodnjih smrti zaradi izpostavljenosti onesnaženemu zraku z onesnaževali, ki so bila in še bodo produkt delovanja termoelektrarne od leta 2020. Prav tako študija vsebuje ocene eksternih stroškov delovanja TEŠ, povezanih z vplivom na zdravje ljudi.

“Omenjena študija ocenjuje, da bi se z izbiro scenarija 2033, namesto scenarija 2042, izognili približno 290 smrtnim primerom ter 700 milijonom evrov stroškov, povezanih z zdravjem ljudi,” povzema dr. Tomislav Tkalec, ki je v Focusu pripravil pripombe na osnutek nacionalne strategije. Oddali smo jih prejšnji teden ob zaključku javne razprave, skupaj z Greenpeace Slovenija.

Več o študiji: Z zaprtjem TEŠ leta 2033 bi se zmanjšalo tudi število smrtnih žrtev

Finančni vidik nakazuje na predčasno zaprtje TEŠ
Poleg zdravstvenega vidika bo ključnega pomena za odločanje o letnici konca rabe premoga v Sloveniji [2] tudi finančni vidik poslovanja TEŠ v naslednjem desetletju.

Dr. Tomislav Tkalec komentira: “Cene emisijskih kuponov so drastično zrasle, projekcije pa kažejo, da bodo rasle tudi v prihodnje. Zelo verjetno je, da bo treba TEŠ zapreti že pred letom 2030 ne glede na izbran scenarij v strategiji. To bi pomenilo, da bi še dodatno znižali negativni vpliv na zdravje ljudi, na drugi strani pa ima lahko predčasno zaprtje negativne učinke na regijo, če na nenaden konec premoga ne bo pripravljena. Menimo, da bi bilo nujno potrebno pripraviti tudi scenarij nenapovedanega konca rabe premoga pred letom 2030.”

V tujini je bila pripravljena tudi že študija o projekcijah poslovanja TEŠ v naslednjem desetletju, ki kaže na velike izgube v poslovanju TEŠ-a. Javno bo objavljena predvidoma tekom tedna in v Focusu bomo z izsledki seznanili tako javnost kot odločevalce.

[1] V Focusu menimo, da bi zaradi zavez iz Pariškega sporazuma v Sloveniji premog sicer morali opustiti do leta 2030, kot bo to naredilo tudi 14 drugih držav članic EU, ki ga še uporabljajo. Izmed treh predlaganih pa predstavlja letnica 2033 edino razumno odločitev in tudi spremljajoče okoljsko poročilo je pokazalo, da je samo ta scenarij skladen z evropskim ciljem zniževanja emisij toplogrednih plinov za 55 % do leta 2030. Preostala scenarija bi Slovenijo oddaljila od podnebnih zavez in pomenita preveliko tveganje, zato pričakujemo, da bosta izključeni iz nacionalne strategije. Več >>>

[2] Slovenija je ena izmed sedmih držav, ki še ni določila letnice izstopa iz premoga, medtem ko se po Evropi slovo od premoga dogaja hitreje od pričakovanj. Več >>>