Na Greenpeaceu smo se zadnja leta ukvarjali s številnimi okolijskimi vprašanji. Opozarjali smo na prekomerno potrošnjo, izpostavljali pomen zaščite ekosistemov in biotske raznovrstnosti in seveda nenehno opozarjali na vse posledice podnebne krize.

Kot naš podpornik pa zagotovo veš, da je bila ena od osrednjih tem, s katero smo se ukvarjali zadnje desetletje, opustitev rabe premoga in prehod na rabo obnovljivih virov energije. Konec premoga - za podnebje najbolj obremenilno fosilno gorivo - bi moral biti prioriteta vsakega boja s podnebno krizo.

Tudi  v Sloveniji se bližamo naznanitvi slovesa od premoga. Pretekli teden je Ministrstvo za infrastrukturo podalo predlog, da se v Sloveniji preneha s sežigom premoga leta 2033. Znanost nas sicer opozarja, da mora biti za države, kot je Slovenija, to zadnje desetletje premoga, a s tem predlogom smo se približali temu, kar bi morali početi. Še posebej, če pomislimo, da sta bila druga dva scenarija z letnicama 2038 in 2042. Če bo ta predlog strokovne ekipe obveljal, gre najbrž za eno redkih, če ne edino, bolj pozitivno okolijsko potezo v zadnjem letu.

Gre torej za najboljšo možnost izmed vseh treh, vendar je prav, da namero ministrstva postavimo še v evropski in globalni kontekst.

Trenutno le še 7 držav članic EU ni napovedalo izstopa iz premoga. Od tistih, ki takšen načrt imajo, le Nemčija načrtuje izhod iz premoga po letu 2030. Preteklo leto je bilo tudi prelomno za EU, saj smo prvič v zgodovini proizvedli več električne energije iz obnovljivih virov kot iz fosilnih virov.

Več o položaju Slovenije napram drugim državam in trendom v energetskem svetu, kjer sta kot glavna akterja najbolj vidni sončna in vetrna energije, vam v ogled priporočam posnetke naše konference »Konec premoga: Podnebna kriza, evropske politike in ekonomski trendi«. Gostili smo strokovnjake iz raziskovalnih institucij in energetskih podjetij, ki so spregovorili o nujnosti izstopa iz premoga v naslednjih 10 letih ter energetski tranziciji, ki se dogaja v Evropi in po svetu in sloni na razvoju sončne in vetrne energije.

Vsi posnetki konference »Konec premoga: Podnebna kriza, evropske politike in ekonomski trendi« so na voljo na TUKAJ.

Kratek izsek predavanja strokovnjaka Charlesa Moora iz neodvisnega Inštituta Ember in izjava naše Katje Huš iz zadnjega Studia City pa si lahko pogledate TUKAJ.

Sprašujem pa se, kakšne korake bo Slovenija ubrala v prihodnje in koga si bo v zvezi z energetsko oskrbo vzela za vzgled. Močno si želim, da bi naši odločevalci uspeli videti dlje od svojega nosu in bi dali priložnost sončni in vetrni energiji. Obe sta pri nas zaenkrat še povsem neizkoriščeni, s premišljeno umestitvijo v prostor pa zagotovo predstavljata najčistejšo, najcenejšo in najhitrejšo izbiro.

Sara, Greenpeace