Mednarodno podjetje Ascent Resources je zaradi odločitve Agencije RS za okolje (ARSO), da je za fracking na Petišovskem polju potrebno narediti presojo vplivov na okolje, napovedalo tožbo proti Sloveniji. Napoved se naslanja na mehanizem reševanja sporov med vlagatelji in državo (t. i. mehanizem ISDS), pred nevarnostjo katerega že vrsto let svarijo nevladne organizacije. Te opozarjajo, da Slovenija ne sme popustiti pritiskom vlagatelja, ki želi mimo slovenskih zakonodajnih predpisov izvajati okolju in zdravju potencialno zelo škodljivo dejavnost.

V času, ko vse več podjetij skuša zmanjšati vpliv svojega poslovanja na okolje, si določene korporacije prizadevajo obiti okoljevarstveno zakonodajo in na račun uničevanja okolja, vodnih virov in zdravja ljudi kovati dobičke. Pri tem so jim v veliko pomoč določbe trgovinskih sporazumov o varovanju naložb in mehanizmu reševanja sporov (mehanizem ISDS), ki mednarodnim podjetjem podeljujejo obsežne pravice in ponujajo možnost izsiljevanja držav.

Če država sprejme predpise, ki bi lahko zmanjšali dobiček tujim investitorjem, jih ti lahko na podlagi omenjenih določb tožijo za več deset ali sto milijonov evrov davkoplačevalskega denarja. Še posebej sporno je, da vse pogosteje korporacije tožijo države zaradi predpisov za zaščito okolja in zdravja ljudi. S tem pa se ne le ogroža zakonodajno avtonomnost države, ampak se vsiljuje prevlado tujega kapitala nad zaščito lokalnega okolja in zdravja ljudi.

Marca 2019 je Agencija RS za okolje (ARSO) odločila, da je za pridobivanje okoljevarstvenega dovoljenja za fracking na Petišovskem polju potrebno narediti presojo vplivov na okolje. Presoja vplivov na okolje pri tovrstnih projektih je nujna in pomembna varovalka, saj so posledice frackinga na lokalno okolje, pitne vodne vire in zdravje okoliških ljudi lahko zelo nevarne.  Zaradi omenjene zahteve je britansko podjetje Sloveniji napovedalo tožbo.

 »Tožiti Slovenijo zaradi izvajanja naših zakonov in predpisov za zaščito okolja in zdravja ljudi je nezaslišano. Učinki frackinga so tako nevarni za okolje in zdravje ljudi, da so ga številne evropske države, vključno z Irsko, Francijo in Bolgarijo, v celoti prepovedale. V Ascent Resources se najbrž zavedajo, kako bi se zaradi škodljivosti frackinga presoja vplivov na okolje končala in so se zato zatekli v edino preostalo možnost, da se ji izognejo,« je izpostavila dr. Lidija Živčič iz Focusa, društva za sonaraven razvoj, ki Ascentov projekt spremlja že dlje časa.

»Slovenija bi morala nemudoma izstopiti od vseh sporazumov o prosti trgovini ali drugih mednarodnih pogodb, ki vključujejo kontroverzen mehanizem ISDS ali njegove reformirane oblike. Le tako bo Slovenija lahko izvajala lastno zakonodajo in varovala okolje ter njene prebivalce, ne da bi ji pri tem grozile večmilijonske tožbe na posebnih arbitražnih tribunalih,« opozarja Andrej Gnezda iz Umanotere.

Sedaj je pravi trenutek tudi za to, da se slovenska vlada v Bruslju aktivno zavzame za spremembo Pogodbe o energetski listini, ki prav tako vsebuje sporni mehanizem, saj pravkar potekajo pogajanja o prenovi Pogodbe. Nevladne organizacije že zelo dolgo časa opozarjajo na to in pozivajo k ukinitvi tega mehanizma ter temeljiti prenovi Pogodbe o energetski listini. V nasprotnem primeru Sloveniji ne preostane drugega, kot da po vzoru Italije v celoti odstopi od Pogodbe o energetski listini.

»Slovenska vlada se mora pritisku mednarodnega podjetja upreti, saj ne sme sprejeti, da bi nas izvajanje lastne zakonodaje stalo zelene Slovenije ali milijone davkoplačevalskih sredstev. S tem bi lahko odprli vrata številnim mednarodnim podjetjem, da nas tožijo samo zato, ker izvajamo svoje zakone in predpise, «  še opozarja Gnezda. Slovensko vlado pozivamo, naj ne popusti pritisku podjetja in postopke izpelje tako, kot to zahteva naša zakonodaja,« pa dodaja dr. Živčičeva.