Ko Zero Waste postane tvoj način življenja: Primerjava Belgije in Slovenije
Že od nekdaj so me zanimali odpadki. Spraševala sem se, kam potujejo, kje se kopičijo, kje jih predelujejo, kam izginejo. Po naključju sem nekega dne naletela na dokumentarec, kjer so me prizori in dejstva plastične onesnaženosti tako ganili, da sem celo spisala magistrsko nalogo na temo embalaže prehrambnih izdelkov. Naenkrat sem se zavedala, da je okoli mene vse pakirano, še jabolka in vsaka banana posebej!

Znašli smo v plastični realnosti, ki ima negativne posledice tako za nas kot na okolje. Kaj lahko storim, kakšne so alternative, ki se jih lahko lotim takoj, da zmanjšam uporabo plastičnih in toksičnih izdelkov v vsakdanjem življenju? Pričela sem z nakupovanjem brez embalaže.

Na začetku se je zdelo, da slednje skoraj ni mogoče, ampak z izkušnjami sem odkrila toliko možnosti, kje in kako kupiti živila brez embalaže, kako izdelati svoj deodorant (no, pri tem še vedno iščem alternative), kako skuhati marmelado iz viška sadja, kako sveži zelenjavi podaljšati obstojnost, kako izdelku dati novo podobo ali namen uporabe, kako si okrasiti stanovanje z izdelki iz druge roke in še bi lahko naštevala.

Takega življenjskega sloga sem se navadila v tujini. Spoznala sem celo Beo Johnson, ki je pionirka življenja brez odpadkov. Pred pol leta sem se vrnila v Slovenijo in sedaj skušam nadaljevati s svojimi trajnostnimi navadami doma. Pa poglejmo, kako mi gre in kakšne so moje zero waste izkušnje v primerjavi z Belgijo. Mogoče še vas navdušim za kakšno spremembo na bolje.

V Belgiji je več fizičnih zero waste trgovin, ki omogočajo nakup izdelkov v lastni embalaži ter večja izbira živil in prav tako produktov na refil za pranje perila in čiščenje. Vesela, da so se slednje začele odpirati tudi pri nas in nam omogočajo nakup na rinfuzo, pa čeprav je potrebne malo več logistične in planirane organizacije.

Vedno bolj prihaja v navado, da tudi pri nas zavijemo v trgovino z rabljenimi oblačili, kjer velikokrat najdemo bolj unikatne, vintage ali celo nove kose po zelo ugodni ceni. Ta kultura je v Belgiji bolj prisotna, sploh pri mlajših generacijah, ki raje kak evro porabijo za potovanja, namesto za draga oblačila. Ne gre pa samo za oblačila, ampak za celo paleto izdelkov iz druge roke, ki jih ponujajo tudi pri nas v centrih ponovne uporabe.

V Bruslju so - tako kot v Ljubljani - na različnih lokacijah postavljene fontane s pitno vodo, kjer lahko brez težav napolniš svojo steklenico in ti ni treba za vsak požirek kupovati nove plastenke vode. Sama velikokrat stopim do bara in prosim, če mi jo napolnijo. Enako storim tudi na letališčih. Zaenkrat še nisem ostala žejna. Na srečo imamo v Sloveniji izjemno pitno vodo in tudi manj izgovorov, zakaj ne bi uporabljali lastne steklenice, ki jo lahko napolnimo kjerkoli. Voda ob kavi pa v Belgiji ni v navadi. Ponekod jo tudi težko dobiš zastonj, če zanjo zaprosiš.

Kako je s kavami to-go? Večina barov v Belgiji sprejme lasten lonček, ponekod pa ti zanj dajo še celo popust. Se pa mi je že tudi zgodilo, da so me zaradi drugačne velikosti lončka ali drugih razlogov zavrnili. Ne gre vedno vse tako, kot bi si želeli. Vztrajaj! Tudi pri nakupu piva so bili podobni zapleti, čeprav se veliko spodbuja gostince za možnost uporabe lastnega lončka ali plačilo kavcije. S tem izzivom se spopadajo predvsem na “afterwork” srečanjih in festivalih, ki jih v Belgiji ne manjka.

Kaj pa obisk tržnice? Zdi se mi, da Slovenci še vedno veliko kupujemo na tržnicah, čeprav ni vedno tako priročno kot zaviti v najbližji supermarket. Toda izkušnja je ponavadi toliko bolj prijetna in umirjena, sploh, če ti branjevka spakira želeno zelenjavo v lastne bombažne vrečke in namigne še kakšen dober recept za kosilo. Mimogrede nabaviš še kos domače gibanice ali šopek rož. V Belgiji je veliko druženja na tržnicah in tudi atraktivna ponudba raznovrstnih dogodkov kot je izmenjava oblačil in rastlin.

Odpadna hrana? V Belgiji sem veliko uporabljala mobilno aplikacijo Too good to go, kjer si samo za nekaj evrov lahko kupiš komplet kosilo ali večerjo, ki bi drugače pristala v smeteh. Sicer je ponavadi predpakirana, ampak po mojih kriterijih ima odpadna hrana prednost pred odpadno embalažo.

Belgijci za malico veliko jedo sendviče, zato je skoraj nujen zero waste pripomoček Boc’n’Roll (na sliki), kamor ti v prodajalni z veseljem zavijejo sendvič. Pri nas pa grem po burek kar s svojo posodo. Pa naj kdo reče, da se ne da!

Vabljeni, da tudi sami poskusite zamenjati kakšno navado za bolj trajnostno. Korak za korakom! Pri tem vam je lahko v veliko pomoč naš portal Manj je več, kjer najdete trgovine brez embalaže, mojstre za popravila in nasvete, kako je lahko boljše z manj odpadkov.

Piše: Žaklina Žnajder

Vir: http://ebm.si/o/sl/