Novo poročilo, pripravljeno v okviru projekta LIFE Unify, analizira končne verzije nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (NEPN) petnajstih držav članic EU. Poročilo ugotavlja, da trenutno zastavljeni cilji in ukrepi ne bodo dovolj za uresničitev dolgoročnega cilja iz Pariškega podnebnega sporazuma.

Številne države so sicer v končnih različicah svojih načrtov naredile nekaj izboljšav tako z vidika ciljev kot tudi politik in ukrepov, a bo skupek trenutnih ciljev in ambicij premalo za omejitev segrevanja na največ 1,5 °C.

Poročilo z naslovom »TEMELJI ZA OKREPLJENE PODNEBNE AMBICIJE: Priložnosti in vrzeli v končnih različicah nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov« (PAVE THE WAY FOR INCREASED CLIMATE AMBITION : Opportunities and gaps in the final National Energy and Climate Plans) ocenjuje napredek končnih različic NEPN-ov v primerjavi z osnutki ter analizira priložnosti in vrzeli, ki izhajajo iz končnih verzij načrtov.

Ker nobeden izmed trenutnih nacionalnih ciljev za leto 2030 ni dovolj ambiciozen, da bi lahko EU izpolnila svoje zaveze iz Pariškega sporazuma, poročilo poziva države članice, naj stalno izboljšujejo svoje NEPN-e in presežejo minimalne zahteve. To je ključno za doseganje splošnih ciljev EU na področju podnebja in energije za leto 2030. Pripomoglo pa bo tudi k uresničevanju predvidene zaostritve podnebnega cilja EU za leto 2030, kot je to predlagala vodilna pobuda Evropske komisije, European Green Deal initiative.

Med državami, ki jih je obravnavalo poročilo, so svoje nacionalne podnebne cilje povečale samo Danska, Slovaška, Slovenija in Španija. Vendar pa z izjemo novega danskega podnebnega cilja 70‑odstotnega zmanjšanja emisij na ravni celotnega gospodarstva do leta 2030 ti višji cilji niso skladni z zavezami in zahtevami Pariškega sporazuma za uresničitev cilja omejitve segrevanja na največ 1,5 °C. V tem pogledu bi morala biti Danska, ki si je postavila precej višje cilje, kot to zahteva EU, in pripravila posodobljeni NEPN, s katerim uvaja ambicioznejše politike in ukrepe, v vzor vsem ostalim državam članicam.

Poleg tega poročilo ugotavlja, da so se gledano v celoti prispevki držav članic na področju obnovljive energije in energetske učinkovitosti nekoliko izboljšali v primerjavi z osnutki. Vendar ne v dovoljšnem obsegu, da bi bil dosegljiv dolgoročni cilj iz Pariškega sporazuma. Kar zadeva energetsko učinkovitost, je še vedno težko oceniti, kako velika je skupna vrzel, saj Nemčija še ni pripravila končne verzije NEPN-a. Vse države članice morajo sprejeti svojo odgovornost in predložiti ambiciozne načrte ter tako vsaj doseči, ali celo preseči, trenutne energetske cilje EU.

Slovenski nacionalni energetski in podnebni načrt sicer določa cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v ne- ETS sektorjih, na 20 %, kar je višje od tistega, dogovorjenega na ravni EU. A ta cilj še vedno ni skladen z mednarodnimi podnebnimi zavezami Slovenije. Prav tako NEPN predlaga nezadosten 27-odstotni delež obnovljivih virov energije do leta 2030. Predviden prispevek pomeni le 2-odstotno rast v naslednjih 10 letih. To bi pomenilo zaustavitev uvajanja obnovljivih virov energije glede na pretekla obdobja. Poleg tega končna verzija NEPN-a predvideva rabo premoga vse do leta 2050.  Na kratko, predlagana raven ambicij v NEPN-u še vedno ne ustreza zahtevam Pariškega sporazuma.

Taj Zavodnik s Focusa, društva za sonaraven razvoj, pravi: »Nacionalni energetski in podnebni načrti lahko postavijo temelje za večje podnebne ambicije v Evropi in neposredne naložbe v naslednjih desetih letih za pravično in podnebno nevtralno okrevanje za reševanje tako podnebne kot gospodarske krize. Priložnosti, ki jih izpostavlja to poročilo, bi morale državam članicam pomagati pri odločitvi, kam vložiti denar za doseganje podnebne nevtralnosti in spodbuditev gospodarstva.

Za Slovenijo poročilo kot ključne priložnosti izpostavlja intenzivno vlaganje v železniško infrastrukturo, ukinitev subvencij fosilnim gorivom in njihovo preusmeritev v dejavnosti ključne za prehod v brezogljično družbo ter potencial energetskih skupnosti pri povečanju deleža obnovljivih virov energije.«

V naslednjih mesecih naj bi Evropska komisija predstavila svojo oceno končnih različic NEPN. Komisija mora izdati nova priporočila ter še naprej spodbujati države članice k okrepitvi njihovih ambicij, saj bodo imeli ti načrti ključno vlogo pri določanju okvira za zeleno okrevanje Evrope.