Novo poročilo o podnebnem in energetskem prehodu: neizkoriščen potencial sredstev EU za boj proti podnebnim spremembam
Za prehod v podnebno nevtralnost so potrebne dolgoročne naložbe v infrastrukturo čiste energije. Za trajnostno oživitev gospodarstva po sedanji krizi pa so ključnega pomena tako javne kot zasebne naložbe v energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije.

Vendar pa izsledki nove raziskave kažejo, v kako majhni meri države EU izkoriščajo sredstva EU za regionalni razvoj, ki so na voljo v ta namen. Proračun EU je najboljši način za pomoč pri gospodarskem okrevanju, zato morajo države članice pri porabljanju sredstev EU veliko večjo pozornost nameniti podnebnim ukrepom.

Kot razkriva novo poročilo Climate and energy transition: the untapped potential of EU funds (»Podnebni in energetski prehod: neizkoriščeni potenciali sredstev Evropske unije«), države članice premalo uspešno črpajo naložbena sredstva iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada za uresničevanje njihovih podnebnih zavez.

Za financiranje energetske infrastrukture je bilo do sedaj izkoriščenih zgolj 9,7 % sredstev EU za obdobje 2014-2020[1]. Države članice EU morajo zato nujno spremeniti način uporabe proračuna EU za obdobje 2021-2027, če imajo resen namen doseči podnebno nevtralnost ter obenem zagnati dolgoročne naložbe, ki lahko spodbudijo trajnostno gospodarsko okrevanje.

Tudi Slovenija podpira cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050, zato je ključno, da razpoložljiva sredstva nameni ukrepom, ki so skladni s tem ciljem. Poročilo analizira osem držav članic in za vsako od njih poda priporočila glede programiranja sredstev EU, ki lahko pomembno prispeva k pravičnemu prehodu v podnebno nevtralnost in je v skladu s cilji ter zavezami Pariškega sporazuma. 

Za Slovenijo poročilo izpostavlja:

- preusmeritev EU financiranja iz področja cestnih povezav v multimodalni promet, železnice, kolesarske steze in pešpoti

- preusmeritev EU financiranja iz področja biomase v proizvodnjo sončne energije in shranjevanje ter prenos električne energije

- večji delež sredstev EU za energetsko učinkovitost v zasebnih stavbah.

Taj Zavodnik, Focus, društvo za sonaraven razvoj: »V Sloveniji so sredstva EU glavni vir naložb. Vendar pa podatki kažejo, da naša država v sedanjem proračunskem obdobju ni izkoristila priložnosti, da bi razpoložljive vire prednostno namenila za trajnostni razvoj in prehod na čisto energijo. Pri načrtovanju porabe sredstev EU za obdobje 2021-2027, ki bo ključno obdobje tako za oživitev gospodarstva po pandemiji Covid-19 kot za spopad s podnebno krizo, bi morala slovenska vlada v največji možni meri izkoristiti sredstva EU za izvajanje ukrepov predvidenih v Nacionalnem podnebnem in energetskem načrtu, ki so ocenjeni na približno 28, 4 milijarde EUR. Z naložbami v trajnostno mobilnost, energetsko učinkovitost stanovanjskih stavb ter proizvodnjo, shranjevanje in distribucijo sončne energije bi pripomogli k boljši prihodnosti za vse.«

Če želimo, da prihodnji proračun EU za obdobje 2021-2027 prispeva k oživitvi gospodarstva po krizi, se moramo v veliko večji meri kot danes osredotočiti na podnebno ukrepanje ter 40 % sredstev v prihodnjem proračunskem obdobju nameniti za podnebne ukrepe. To je ključno tudi za uresničitev cilja EU o podnebni nevtralnosti, za katerega so se lani dogovorili voditelji držav EU ter za dosego novega, bistveno povečanega podnebnega cilja do leta 2030.

Poročilo »Podnebni in energetski prehod: neizkoriščeni potenciali sredstev Evropske unije« (v angleškem jeziku) je dostopno tukaj.

[1] Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in Kohezijski sklad (EU) EU-27 v obdobju 2014–2020, načrtovana sredstva za obnovljivo energijo, energetsko učinkovitost, električno infrastrukturo ter raziskave in inovacije za podnebne ukrepe; podatki za leto 2019. Vir: lasten izračun na osnovi podatkov v razdelku 'Kategorije ukrepov'; https://cohesiondata.ec.europa.eu (podatki pridobljeni 3. marca 2020).