2020 je leto zamujenih mejnikov, svet pa drvi in pospešuje naprej. Kaj že vemo, da nas čaka v naslednjih mesecih na področju okolja? Ekologi brez meja so novo leto vzeli pod drobnogled.

Razočaranje po koncu podnebne konference COP25 še ni izvenelo, ko so vseavstralski požari dosegli rekordne razsežnosti. Jasno je, da bo leto 2020 zaznamovano s podnebno krizo, zatiskanje oči pred podnebnimi dejstvi pa bo letos še težje.

Sveža Evropska komisija je za marec že obljubila drugi paket zakonodaje s področja krožnega gospodarstva, hkrati z industrijsko strategijo in podnebnim paketom. Ta bo zvišal obstoječi cilj glede emisij toplogrednih plinov do leta 2030 in dodal cilj ogljične nevtralnosti do leta 2050.

Tik pred koncem leta je Italija uvedla davek na nereciklirano plastiko (450 €/t), o čemer so v Bruslju razmišljali že predlani. Težava z vpeljavo novega davka je, da ga morajo soglasno podpreti vse države članice. Nova komisija želi spremeniti ta mehanizem in vseeno uvesti podoben davek. 

Glede na neodplačan dolg, tudi domači cilj, da postanemo ogljično nevtralni do 2050 in obljubljena Zakon o podnebni politiki in Dolgoročno podnebno strategijo, bo tudi 2020 pri nas zaznamovala borba s podnebno krizo. Kmalu bo jasno, kako resno vlada jemlje ta izziv in koliko obljub bo ostalo v predalu.

Poleti imamo rok za prenos evropskih odpadkovnih direktiv iz leta 2018. Glede na nadaljujočo embalažno krizo, je čudno, da postopka še nismo končali - z začetkom jeseni se je zaključila javna obravnava ambiciozne reforme sistema od takrat naprej pa smo dobili le nekaj prostovoljskih zavez in ponoven račun po interventnem zakonu. 

Hkrati bo letos čas priprave prenosa direktive o plastičnih izdelkih za enkratno uporabo in pristaniščih (morski odpadki), za kar je rok naslednje poletje, upamo pa tudi, da končno sprejmemo že dlje pripravljeno reformo Zakona o varstvu okolja, ki bo med drugim uredila sanacijo degradiranih območij. 

Ekologi brez meja za leto 2020 obljubljajo nekaj zanimivih raziskav, dogodkov in upajo tudi, večjih projektov. Na okoljevarstvenike se obrača vedno več organizatorjev prireditev in podjetij, ki si želijo zmanjšati svoj vpliv na okolje. 

Letos septembra bo med drugim prvič mednarodni dan zavedanja o odpadni hrani, ki ima tako visok ogljični odtis, da ga prekašata le ZDA in Kitajska s svojimi izpusti. V tem okroglem letu imamo tako za nalogo, da preprečimo, da nas pokopljeta figurativna in dobesedna požrešnost.

Dodatne informacije: 

• Grafike Evropske komisije na temo Zelenega dogovora