| MEDITACIJA MESECA 20. maj – 20. junij 2010
 Meditacija meseca je ena od možnosti, kako sodelovati s preobrazbami sebe in zemeljskega vesolja. Ne zahteva več kot vsakodnevni trenutek časa, kadarkoli v teku dneva in kjerkoli - lahko se seveda večkrat na dan ponavlja. Meditacija velja za mesec dni med eno in drugo številko Aure. Ko gre za učinkovanje znotraj zemeljskega vesolja je pomemben ponavljajoč ritem rednega delovanja. Ampak tudi enkraten poskus je smiseln, če se porodi iz čiste radovednosti.
V času velikih sprememb, kakršen je tudi naš čas, je potrebno razpreti svoje čute in svojo pozornost. Ali ste že opazovali srno, kadar sluti bližino človeka, kako napne svoje čute, da lahko občuti vsako najmanjšo vibracijo?
Drugič, potrebno je poglobiti svoje poznavanje samega sebe in sveta okrog nas. Tokrat imam v mislih ozaveščanje naših energijskih zalog, oziroma energijskih zalog Zemlje.
Kot vemo, predstavlja človek, kakor ga srečamo na ulici, le majhen delček tega, kar on(a) v svoji celovitosti je. Nimam namena, da bi v tem kratkem članku razglabljal kaj vse človek, poleg svoje vsakdanje pojavnosti, je, in kakšne čudovite svetove, pa tudi morda bolj senčne kleti, zaobsega. Tokrat bi rad opozoril na tisto razsežnost človeka, ki so jo stari Egipčani imenovali »ka«. V svojih spisih jo omenjam kot človekovega (eteričnega) dvojnika. Mislim, da je identičen z razsežnostjo človeka, v teozofski literaturi imenovano »kavzalno telo«.
V tem smislu je človek dvoživka. En del nas se giblje neposredno v življenju, izpostavljen njegovim preizkusom, dobrotam in nevarnostim. Ta del je z vidika večnosti manj pomemben – oprostite. Drugi del pa je skrit za našim hrbtom in zato veliko bolj zavarovan. Imenoval ga bom kavzalni človek (da bi si pri Egipčanih vsakič ne izposojal prvega zloga »ka«). Po slovensko bi se prevedlo: »vzročni človek«.
Tak pogled na človeško bitje nam razkrije našo vsakdanjo osebo, obremenjeno z egom in drugimi pritiklinami, kot »posledičnega človeka«. Posledični smo zato, ker nosimo v sebi le toliko življenja, kolikor ga v danem trenutku potrebujemo. Posledični smo tudi zato, ker bolj ali manj ravnamo z življenjem na tak način, kot je zapisan v naši matrici (pravzorcu) vsebovani v tistem drugem delu nas, v »vzročnem človeku«.
Vzročni človek je za razliko od posledičnega zadolžen, da prenaša skozi življenje vso našo zlatnino. Mislim na osnovno zalogo pra-energije, kolikor jo pri rojstvu prinesemo s sabo iz onostranstva. Posledični človek od tod črpa dodatno energijo, potrebno za premagovanje posebnih življenjskih nalog. Še pomembnejši je pravzorec danega življenja. Prav tako ga prinesemo s sabo in poslej nosimo zapisanega v vzročnem telesu. V njem je vpisan osnovni namen našega življenja in začrtana optimalna pot skozenj; nekaj kar poznamo z izrazom »usoda«. Človek je seveda prost izbirati svojo pot, a se ta izbira praviloma dogaja v okviru pravzorca »usode«, ki ga za nas prenaša vzročni vidik (ka) nas samih.
(Pozor; »ka« ni identičen s pojmom duše – duša je njemu in osebnosti nadrejena kategorija.)
Če želimo v času stalnih preobrazb in energijskih prevratov ohranjati svojo stabilnost in optimalno življenjsko kondicijo, je potrebno opustiti ignoranco v odnosu do svoje »druge polovice«. Predlagana meditacija meseca je pri tem lahko v pomoč. Hkrati pa ne želimo pozabiti na Zemljo, ki tudi pozna svojo planetarno usodo in nosi svojem jedru ustrezne zaloge prvinskih energij.
|
NE ZAMUDITE
