Piše: prof. dr. Miloš D. Pavlović, dr. med. spec. dermatovenerologije v Vivi www.viva.si

ZDRAVLJENJE PRILAGODIMO POSAMEZNIKU 
Krčne žile so eden od najpogostejših vidnih znakov povečanega pritiska v venskih žilah nog (kronično vensko popuščanje). Povečan pritisk je posledica oviranega odtoka krvi proti srcu, bodisi zaradi nedelujočih zaklopk bodisi zaradi razširjenih sten ven, oboje pa onemogoča učinkovito pretakanje krvi.

V nogah je izredno veliko ven in samo manjši del jih ima stalen anatomski položaj. Prav zaradi tega je zdravljenje kroničnega venskega popuščanja zelo individualen postopek, ki ga sestavljajo natančen klinični pregled, barvni ultrazvočni pregled in izbira ustreznega načina zdravljenja.

Krčne žile same po sebi pri nekaterih posameznikih ne povzročajo posebnih težav, lahko pa jih spremljajo težave kot so krči v mečih, bolečine, utrujenost nog, otekanje okoli gležnjev. Težave lahko vodijo v kronično vensko popuščanje, ki se praviloma s časom stopnjuje. Kaže se v obliki otekanja, rjave obarvanosti goleni, srbečega ekcema, otrdele kože goleni, vnetja in strdkov v obolelih venah.

Premiki v zdravljenju
Desetletja je bilo zdravljenje krčnih žil oziroma kroničnega venskega popuščanja omejeno na kirurško odstranitev žil in skleroterapijo s tekočimi sredstvi (injekcije posebnih spojin, ki poškodujejo steno vene in povzročajo njeno krčenje oziroma zaprtje). Zadnjih deset do petnajst let so na voljo tudi druge, manj agresivne ter enako ali še bolj učinkovite metode zdravljenja. Tako zdaj v večini primerov zdravljenje opravimo v lokalni anesteziji in brez klasičnega kirurškega posega. Na voljo so tudi izsledki kakovostnih kliničnih raziskav, ki potrjujejo učinkovitost teh sodobnih načinov zdravljenja.

Ambulantna flebektomija
Večje podkožne krčne žile lahko odstranimo v lokalni anesteziji, skozi majhne reze na koži, ki jih ne šivamo in so čez nekaj mesecev tako rekoč nevidni. Omenjeni postopek se imenuje ambulantna flebektomija. Možni zapleti in neželeni učinki so redki in praviloma prehodni.

Endovaskularni poseg 
Najučinkovitejši način zdravljenja obolelih glavnih ven (vene safene) v lokalni anesteziji je njihova zapora ob pomoči radiofrekvenčnih valov ali laserja (endovaskularni posegi). V obeh primerih v zdravljeno veno vstavimo kateter. Z radiofrekvenčnimi valovi povečamo temperaturo v veni na 120 oC in tako veno zapremo. Pri laserjih je to manj nadzorovan proces; temperature so precej višje in povzročajo dejansko "vrenje" krvi. Sicer pa je zapora vene pri teh posegih učinkovita v več kot 90 odstotkih primerov. Pacient je takoj po posegu aktiven, lahko gre v službo in nadaljuje z vsakodnevnimi dejavnostmi, le da mora še najmanj dva tedna po posegu nositi kompresijske nogavice.

Sklerozacija s peno
Kadar so vene zelo zvite in nje v njih je nemogoče vstaviti kateter, se odločimo za tako imenovano sklerozacijo s peno: kemično spojino (navadno detergent) pomešamo z zrakom in naredimo fino peno. Pena je učinkovitejša kot tekoči sklerozant. Pod ultrazvočnim nadzorom peno vbrizgamo v obolelo veno in tako povzročimo vnetje njene stene, ki privede do zapore. Zato se kri v nadaljevanju preusmerja v druge, zdrave vene, zaprta vena pa se izključi iz obtoka. Poseg opravimo brez anestezije, saj je neboleč, traja največ 10 do 15 minut, bolnik pa je takoj po posegu aktiven.

Sklerozacija s peno je manj učinkovita kot endovaskularni posegi, lahko pa jo večkrat ponovimo, dokler ne dosežemo želenega cilja. Poleg tega je takšen poseg cenejši. Neželeni učinki in zapleti so resda možni, tako kot pri vsakem posegu na venah, vendar so milijoni opravljenih posegov pokazali, da so zelo redki. Skleroterapija, zlasti tako imenovana mikroskleroterapija, je neredko tudi edina učinkovita metoda za odstranjevanje manjših vidnih žilic na nogah, ki so samo estetsko moteče.

Brez zdravljenja se stanje slabša