Pritožbe na deželno upravno sodišče v  Furlanije-Julijske krajine v Italiji, ki so jih vložile koprska, miljska in dolinska občina ter organizaciji Greenaction Transnational in WWF proti odloku o ocenjevanju vplivov na okolje (V.I.A.) z dne 17.7.2009 o predlaganem uplinjevalniku v industrijski coni v Žavljah v tržaški občini.

1. Po pritožbah, ki so jih vložile koprska, miljska in dolinska občina ter organizaciji Greenaction Transnational in italijanski WWF na deželno upravno sodišče (TAR), je italijansko Ministrstvo za krajino in kulturo z opombami z dne 25.02. 2010, zahtevalo od deželne uprave za arhitekturo in krajino Furlanije-Julijske krajine, naj podajo informacije državnemu odvetništvu, da bi se lahko branili na upravnem sodišču.

Nadzornik, arh. Luca Rinaldi, je prebral pritožbe s pripombo z dne 15. 03.2010 št. 2022/8.4 (priloga 1), naslovljeno na državno odvetništvo, in je na osnovi prebranega izjavil, da bi bilo smotrno, če bi se prav to odvetništvo sporazumelo s pritožniki in bi se tako izognili razveljavitvi s strani pokrajinskega upravnega sodišča.

Na kratko – nadzor za krajinske dobrine Furlanije-Julijske krajine meni, potem, ko je prebralo pritožbe,da sta italijanska ministra za okolje in za kulturo sestavila nezakonit akt, ki bi ga moralo za to kompetentno pokrajinsko ustavno sodišče razveljaviti.

Po našem mnenju to potrjuje nezakonitost odloka o ocenjevanju vplivov na okolje z dne 17.07. 2009, ki sta ga podpisala ministra Prestigiacomo in Bondi.

2. Koprska občina se je pritožila tudi zato, da bi zaščitila slovenske vode pred onesnaževanjem. Treba je namreč upoštevati dejstvo, da bi z burjo in jugozahodnim vetrom ves onesnaženi material, ki se nahaja v Tržaškem zalivu in ki se pojavi s posegi v morje ter s prehodom tankerjev, prispel v slovenske teritorialne vode z vsemi posledicami le-tega.

Celotna obala, ki zajema Barkovlje  (tržaška občina) in gre do meje s Slovenijo, je močno onesnažena zaradi številnih odlagališč odpadkov, ki so nastala v zadnjih desetletjih ob morju. Zaradi tega lahko trdimo, da je to območje eno veliko odlagališče, ki se razprostira vzdolž približno 30 km. Na tem območju so odložili milijone m3 škodljivih toksičnih odpadkov, ki  v veliki meri ležijo na morskem dnu v raznih globinah. Katerikoli poseg bi torej povzročil pomešanje onesnaženih sedimentov, ki bi jih tokovi odnesli tudi v slovenske teritorialne vode.

To veliko obalno onesnaženje je del nezakonitega uničevanja odpadkov, ki se je dogajalo v   tržaški pokrajini in je potekalo pod popolno kontrolo italijanskih oblasti. Gre za pravo državno onesnaženje. Okoljska katastrofa ogromnih dimenzij, ki italijanske oblasti še vedno zanikajo, čeprav bi mejni državi (Slovenija in Hrvaška) lahko od Italije terjali odškodnino.

Da bi bolje razumeli to situacijo, bomo poudarili sledeče.

Pripombo z dne 15.01. 1982 je tržaška občina ( okoljska upravna enota) naslovila na oddelek za zdravstvo in higieno s podpisom M. Bussanija glede pepela sežigalnice in v opisu je bilo poudarjeno, da so prav ta pepel nasuli v zemljo tik ob območju tovarne ESSO v okolju S. Sabba.

V pripombi, ki jo je tržaška občina naslovila na takratno združeno prvostopenjsko sodišče po zadolžitvi, ki jo je dobil tržaški sodnik dr. P.V. Reinotti, beremo… V zrcalu miljskega morja – na severo-vzhodu – v industrijski coni (zemljišče zraven objektov ESSO) je morska obala pokrita z odpadki vseh vrst – tako trdimi kot tekočimi, mestnimi in industrijskimi, tako da morsko valovanje absorbira onesnažujoče snovi.

Na tak način postane morje mrtvo, brez flore in favne zaradi neumnosti, ki jih tukaj počnejo neznani storilci, predvsem pa zaradi onesnaževanja z morsko vodo tistega dela morja z odpadki, ki so zelo onesnažujoči, ker so kemične, bakterične, oljne in druge narave ter so pomešani s smetmi. Na omenjenem območju, kjer je tudi dovoljen prehod za ljudi, odlagajo, zgleda da že od aprila leta 1981, odpadne snovi sežigalnice za sežiganje trdih mestnih smeti. Naprave omenjene sežigalnice se nahajajo na hribu sv. Panteleona.

V poročilu tržaške pokrajine beremo: … kar se tiče območja na ul Herrera, kjer je privez za les, se poudarja, da obstajata dva načrta z različnima ciljema. Industrijska cona na ul. Herrera ima za prioriteto bonificiranje območja, ki je bilo že prej namenjeno odlagališču trdnih mestnih odpadkov in podaljševanje bankine industrijskega kanala. S tem bi se povečevalo območje odlaganja odpadkov v blatu obstoječega kanala.

Sklicujoč se na val blata se nakazuje, da v pripombi z dne 19.05.1981 s strani g. Bernacchia iz tovarne ESSO tržaškega skladišča  na območju S. Sabba (pril. 2), ki jo je tržaška občina prejela 19.05.1981, lahko preberemo: … kljub našim ustnim opominom se nadaljuje odlaganje odpadkov iz občinske sežigalnice v območje, ki ga imamo mi v lasti…

Pritožujemo se nad uničenjem približno 50 metrov carinske ograje … opominjamo na nadaljevanje odlaganja odpadkov in prosimo, da se nujno odstrani pepel, ki je bil odložen v jame z ostanki bitumna, ki zaradi prevelike obremenitve od pepela, uhajajo in vdirajo na bližnja območja ter v bližino morja… odklanjamo katerokoli odgovornost zaradi onesnaževanja morja… omejimo se na uporabo pravnih poti z odgovornimi osebami zaradi kršitve zasebne lastnine in poškodovanjem le- te.

3. Evropska direktiva 85/337/CEE, potrjena s sodbo evropskega sodišča z dne 28.02.2008 v postopku C-2/07, določa, da se projekt (uplinjevalnika in z njim povezanega plinovoda) mora ocenjevati v enem samem postopku ocenjevanja vplivov na okolje (V.I.A.) in ne ločeno (posebej za uplinjevalnik in posebej za plinovod).

Predsednik Alpe Adria Green                                                                
Vojko Bernard