Piše: Boža Negovan v novi Vivi www.viva.si

Za! Proti! Včasih ni bilo dileme, zdajšnjo zakonsko skupnost pa obdajajo številne zablode in predsodki, pa tudi opredelitve, med katerimi je zanimiva ta, ki pravi, da je zakon kot kokošnjak: tisti, ki so notri, si želijo ven, tisti pa, ki so zunaj, želijo noter.
Karkoli si že mislite o zakonu, dejstvo je, da usodni "da" spremeni življenje, zaradi česar tudi sproža toliko polemik in je predmet številnih raziskav.

Objavljamo izsledke ene od takšnih raziskav, ki jo je opravila britanska revija Psychologies, in sicer z mislijo, kako bi bilo, če bi tudi v slovenskem prostoru kdo raziskal zakonsko mitologijo, saj bi bilo verjetno zanimivo izvedeti, kako bi statistika prikazala slovenski zakonski vsakdan.

Zabloda: Za moške je zakon koristnejši kot za ženske.
Dejstvo: V nasprotju s tem razširjenim prepričanjem zadnje raziskave kažejo, da je zakon enako koristen za moške kot za ženske, vendar so te koristi različne. Tako poročeni moški kot poročene ženske živijo dlje, njihovo življenje pa je srečnejše in bogatejše. Moški imajo navadno več zdravstvenih, ženske pa finančnih koristi.

Zabloda: Otroci v zakon vnašajo več bližine in povečujejo družinsko srečo.
Dejstvo: Številne študije kažejo, da rojstvo prvega otroka največkrat povzroči oddaljevanje zakonskih partnerjev in v zakon vnaša stres, vendar je stopnja ločitev pri parih z otroki za malenkost nižja kot pri tistih brez otrok.

Zabloda: Pogoja za dolgotrajen in uspešen zakon sta sreča in romantična ljubezen.
Dejstvo: Pogosteje kot srečo in ljubezen pari za uspeh zakona "krivijo" predanost in tovarištvo. Precej je tudi takšnih, ki srečen zakon opisujejo kot ustvarjanje, ki zahteva naporno delo, posvečenost in predanost (eden drugemu in zakonu). Najsrečnejši pari so prijatelji, ki delijo življenje ter imajo podobne interese in vrednote.

Zabloda: Ljudje ne pričakujejo več, da bodo ostali v zakonu, "dokler ju smrt ne loči", kot je veljalo v preteklosti, saj se življenjska doba daljša.
Dejstvo: Če s primerjavo ne sežemo več kot sto let nazaj, takšno prepričanje nima osnove. Bistveno podaljšanje življenjske dobe gre predvsem na račun manjše smrtnosti pri otrocih. Medtem ko odrasli lahko pričakujejo, da bodo živeli dlje od svojih prednikov, se na drugi strani poročajo pozneje. Življenjska doba povprečnega zakona, ki se ne konča z ločitvijo, se v zadnjih petdesetih letih torej ni pomembno spremenila. Mnogi pari se ločijo, veliko preden dosežejo kako pomembnejšo obletnico poroke: do polovice ločitev pride v prvih sedmih letih zakona.

Zabloda: Ženska v zakonu je bolj izpostavljena družinskemu nasilju, kot če bi ostala samska.
Dejstvo: Ženski grozi veliko večje tveganje za nasilje v domačem okolju, če se ne poroči. Čeprav je ena od razlag tudi ta, da poročene ženske bolje prikrivajo nasilje, najbrž tudi drži, da se poročeni moški manj nagibajo k nasilništvu, saj so veliko vložili v blagostanje svojih žena in so bolj vključeni v širšo družino in skupnost. Kaže, da te socialne povezave pomagajo pri nadzoru nasilniškega obnašanja.

Zabloda: Poročeni ljudje imajo slabše spolno življenje in manj seksajo kot samski ljudje.
Dejstvo: Študija pravi, da poročeni ljudje seksajo pogosteje in bolje kot samski. Ne le, da seksajo pogosteje, pač pa v seksu tudi bolj uživajo – tako telesno kot tudi čustveno.

Zabloda: Skupno življenje je kot zakon, le da brez "papirja".
Dejstvo: Skupno življenje ne prinaša enakih koristi in blagostanja kot zakon, ugotavlja britanska raziskava. Razlog za to naj bi se deloma skrival v tem, da naj bi bila partnerja bolj usmerjena v lastno avtonomijo kot v koristi svojega partnerja.

Zabloda: Zaradi visoke stopnje ločitev, ki ljudi odreši nesrečnega zakona, so tisti, ki ostanejo v zakonu, srečnejši kot zakonci v preteklosti, ko je bil vsakdo prisiljen ostati v zakonu, ne glede na to, kako slab je bil.
Dejstvo: Sodeč po izsledkih velikih nacionalnih raziskav, se splošna raven sreče v zakonu ni povečala, pač pa je celo rahlo upadla. Za zdajšnje zakone je v primerjavi s tistimi izpred dvajsetih ali tridesetih let značilno, da je v njih znatno več stresa, povezanega s službo, pa tudi več zakonskih konfliktov in manj vzajemnega zakonskega delovanja.

Ne vemo, kaj bi se pokazalo, če bi kdo resneje pretresel socialne in druge vidike slovenskega zakona z vprašanji o tem, kaj pri Slovencih in Slovenkah prispeva k zakonski sreči in dolgemu zakonu, kaj vpliva na stopnjo ločitev in družinskega nasilja, kakšne spremembe v zakonsko skupnost prinaša starševstvo in z drugimi pomembnimi vprašanji, ki se nanašajo na družino kot enega od temeljev družbe. Nemara bi dobili vsaj odgovore na vprašanje, kaj lahko pričakujete in dobite od zakonske sreče.

Boža Negovan