|  Medtem ko večina severne poloble zmrzuje in se bori s snegom, so temperature na Arktiki neobičajno visoke, poročajo ameriški znanstveniki. Čudne vremenske vzorce moramo tokrat pripisati muhavosti narave in ne zviševanju izpustov toplogrednih plinov, pravijo.
A toplejše vreme bi lahko vplivalo na arktični led, topljenje ledu pa na globalno segrevanje, trdi Mark Serreze iz ameriškega "National Snow and Ice Data Center" v Coloradu: "Na Arktiki je zelo toplo, ponekod celo 5,6 do 8,4 stopinj Celzija topleje kot običajno".
Povsem drugače kot na večini zahodne poloble, kjer so temperature precej nižje od običajnih. Ta vremenski pojav lahko pripišemo visokemu zračnemu pritisku nad Arktiko in nizkemu zračnemu pritisku nad večino zahodne poloble.
Ponavadi se zračni pritisk spreminja v pojavu, ki ga poznamo pod imenom arktična oscilacija, a tokrat je dolgo ostal nespremenjen v negativni fazi oscilacije – torej z visokim pritiskom nad Arktiko. V pozitivni fazi oscilacije je nad Arktiko pritisk nizek.
Kot je povedal Serreze, je oscilacija decembra dosegla najbolj negativno fazo, odkar so se leta 1950 začela merjenja: "Običajno mešanje zraka povzroči spremembo v pritisku, a trenutno se to ne dogaja, zato so tople zračne mase obstale nad Arktiko, mrzle pa na bolj južnih zemljepisnih širinah."
Toplo vreme je prispevalo k temu, da je trenutno površina ledu na Arktiki za skoraj 100.000 kvadratnih kilometrov manjša od povprečja med letoma 1979 in 2000, še vedno pa je ostala nad rekordno najnižjo vrednostjo iz leta 2006.
Nižja raven arktičnega ledu bi lahko prispevala k otoplitvi ozračja, saj temna barva oceana absorbira sončne žarke, namesto da bi jih svetla barva ledu odbijala. Po drugi strani pa bi lahko mirovanje arktične oscilacije ta učinek izničilo, saj ob mirovanju zračnih mas led ne bo potoval južno, kjer bi se topil.
Vir: umanotera.org/etc
|
NE ZAMUDITE
Neobičajne temperature na Arktiki
Prispeval/a: Aarhon dne torek, 26. januar 2010 @ 11:13 CET
Torej:
Atmosfera ne more ustvarjati toplote, ali je akumulirati. Več toplote je akumulirane v zgornjih štirih metrih oceanske vode, kot pa v vsej atmosferi naše Zemlje.
Ko se torej ozračje nekje na svetu ohlaja, se praviloma v nekem drugem delu segreva. V tem trenutku, ko imamo v srednjih geografskih višinah dokaj hladno vreme, je zato v višjih latitudah topleje. Zrak nad Baffinovim zalivom in Davisovo ožino je 7 stopinj toplejši kot običajno (kar je še vedno precej mrzlo).
Topel zrak, ki se nabere nad tečajem je simptomatičen za pojav, ki mu klimatologi pravijo negativna faza Arktične oscilacije. Pri tem je stratosfera neobičajno topla, vetrovi ki normalno prinašajo toploto iznad oceanov nad Evropo, pa so neobičajno šibki.
Ta Arktična oscilacija je nasledek prostorske distribucije temperature v troposferi in je povsem prehoden pojav. Jakost osončenja polov je po pomenu povsem marginalna in je neresno če nekdo zaradi tega zganja paniko.