Vsak se rodi z njo in kakor človek raste, tako z njim raste tudi njegova krogla življenja. Ne da se je videti, niti otipati in če bi truplo mrtvega človeka secirali je nikoli ne najdemo na mestu, kjer se v času vsega življenja nahaja.

Krogla življenja je podobna votli stekleni krogli z zelo tanko steno. Pri človeku varno leži v medenici na mestu, kot če bi človekovemu okostju v sredino medenice položili žogo primerne velikosti, da bi se dotikala dna medenice in stranskih robov obeh kosti, ki tvorita medenico. Krogla življenja je v času rojstva primerno velika in raste, kakor raste človek. Pri ženskah je od velikosti rokometne žoge, pa do velikosti večje žoge pri odraslem človeku, glede na višino oz. sorazmerno večja z večjo telesno težo, tako da vedno popolnoma zapolni prostor medenice.

Ko se človek rodi, se krogla življenja že nahaja na tem mestu, v sredini te krogle pa se nahaja brezbarvna tekočina, ki ji rečemo tekočina življenja. Tekočina življenja napolnjuje približno eno tretjino prostornine krogle življenja. Kakor se novorojeni otrok premika, tekočina življenja pljuska ob stenah krogle življenja in s tem se vedno znova obnavlja tanka stena krogle življenja, kar je izredno pomembno za preživetje človeka. Tekočina življenja se tako v majhnih količinah porablja, a vedno znova tudi nastaja, nič nam ni potrebno skrbeti za njeno porabo, saj je vedno v pravem razmerju s kroglo življenja.

Če bi novorojenega otroka prepustili samo ležanju na mestu, ker še pač ni sposoben spreminjati lege telesa s pomočjo svojih mišic, bi zaradi stanjšanja stene krogle življenja v kratkem času umrl, ne glede na to, da bi mu dajali dovolj hrane za preživetje. Zato pediatri priporočajo pestovanje novorojenega otroka v naročju v ležečem položaju, med spanjem pa naj bo na bokih, kasneje tudi na hrbtu, na trebuščku, ne priporoča pa se pestovanje v pokončnem položaju v začetnem obdobju po rojstvu. Kakor otrok raste in začne postopoma uporabljati moč svojih mišic, s svojim naključnim gibanjem, skakanjem, priljubljenim prevračanjem kozolcev svojo tekočino življenja dnevno tolikokrat razburka, da ostane stena krogle življenja dovolj oblita. Tako se otrok normalno telesno razvija, prav tako pa krepi zaupanje v svoje sposobnosti. To ga ohranja vitalnega, zdravega in otrok se je pripravljen učiti ali preizkusiti v vseh stvareh, ki odraslemu vzbujajo strah in potrebo, da je razigranega otroka potrebno umiriti.

Če otroka ''preveč umirimo'' mu s tem zelo škodujemo in pojavijo se nepredvidene zdravstvene težave. Pri otroku, glede na znake bolezni, lahko zdravimo popolnoma druge dele telesa, v resnici pa smo jih le omejili in jim samo primanjkuje gibanja. Otroci in odrasli, ki imajo s svojim aktivnim delovanjem kroglo življenja vedno znova oblito s tekočino življenja ''kot v življenju mora biti'' ne čutijo nobenega strahu in se lahko nemoteno vedno učijo.

Da pa se tanka stena krogle življenja mora neprestano obnavljati je nezavedno genetsko zapisano v vsakem človeku. Tudi to, da se stena te krogle obnavlja s tekočino življenja, ki je razlita v tej posodi in med gibanjem človeka pljunka enkrat ob eno in potem v drugo polkrožno steno krogle življenja ter tako s svojo tekočino nanaša nove vitalne plasti na tanko steno krogle življenja. Človek ima v sebi tudi notranji gon po gibanju in s tem notranjo potrebo, da bi ohranjal zdravje, pa tudi to, da tekočina življenja nikoli ne sme izteči iz krogle življenja. Ko krogla življenja poči na dnu medenice, to se zgodi le enkrat, tekočina življenja izteče in s tem se dopolni tudi življenje človeka, ki s tem telesno umre.

Povsem nekaj drugega pa je pričakovana poškodba dela stene krogle življenja, ki je bližje glavi. Ne ve se še točno, zakaj pride prvič do zloma zgornjega svoda krogle življenja, ve pa se, da se to zgodi takrat, ko človek prvič začuti strah. Strah v človeku povzroči otrplost, ne-gibanje, neaktivnost, nedelovanje. Prav nasprotno pa je za življenje vedno znova potrebno, da se s tekočino življenja lahko neskončno krat sklenejo zgornji robovi, ter se tako krogla življenja sama pozdravi in človek je znova spet vitalen. Redki so posamezniki, ki se jim krogla življenja prvič ne ''zlomi že v otroštvu'', tem se potem prvič zlomi v odraščanju. Aktivni šport z veliko gibanja je najboljša preventiva, prav tako pa tudi zdravilo, saj se z intenzivnim razgibanjem medenice vedno znova vzpostavi prvotno stanje.

Kot sem že povedal, se ob zlomu zgornje stene krogle življenja v človeku pojavi strah, človeka pa v teh primerih popolnoma nezavedno najbolj rešuje spanje, saj smo v času spanja s telesom v ležečem položaju. S spreminjanjem lege medenice med spanjem se tekočina življenja razliva tudi po najvišjem delu svoda krogle, ki med dnevom ni tako aktivno oblit, kar v nočnem času nezavedno dodobra ''obnovi steno'' krogle življenja in zjutraj se že počutimo bolje. Vendar je še ena razlika, v času spanja se vse to dogaja v nezavednem stanju, ki poskrbi za obračanje telesa med spanjem. V času budnosti pa se človek odzove na strah povsem drugače, nasprotno zdravljenju krogle življenja.

Človek z zlomljenim svodom krogle življenja se obnaša togo, saj ima občutek, da se bo tekočina življenja razlila preko zlomljenih robov krogle življenja. Seveda bi se zgodilo prav nasprotno, če bi se v tem stanju strahu aktivno gibali, se nekaj krat prekucnili, naredili stojo na rokah, vedno dovolj spali. Zato je gibanje tako pomebno v sodobnem času hitrega tempa življenja, ko ima večina ljudi težave z ohranjanjem celosti krogle življenja. Tako se tanka stena začne takoj obnavljati sama od sebe, ko razburkamo tekočino življenja in človek lahko zopet bolj sproščeno živi naprej.

Vsak človek ob poškodbi zgornjega dela krogle življenja čuti strah, nelagodje in napetost v trebuhu. Nekateri nezavedno čutijo, da morajo nekaj v trebuhu zapolniti in velikokrat sežejo po hrani, s katero hočejo zapolniti to nepopolnost. S hrano in polnim želodcem pa zapolnijo le prostor na mestu, kjer čutijo, da nekaj manjka. S tem pa takšni ljudje vnašajo v telo vedno znova le prevelike količine hrane, kar naredi telo še bolj togo, še bolj statično in to vodi v začaran krog, ko krogla življenja ostane poškodovana dalj časa, kar samo povečuje stisko tega človeka.

V času odraščanja in potem tudi v odrasli dobi ima pri obeh spolih izredno pomembno vlogo aktivno spolno življenje in s tem ohranjanje zdravja človeka z vzdrževanjem popolne krogle življenja. Pri spolnem odnosu partnerja z aktivnim gibanjem z boki ''pljuskata'' tekočino življenja tudi v najvišje dele krogle življenja, ki jih tekočina življenja doseže šele ob izredno intenzivnem gibanju bokov. Prožnost v bokih je zato pri odraslih izredno pomembna in zaradi tega notranjega občutka je ženskam izredno priljubljena drža med spolnim odnosom ''jahanje na moškem''. Ženska tako lahko z gibi bokov temeljito razburka svojo tekočino življenja in s tem ohranja svojo svežino življenja ter se lažje spopada z vsakodnevnimi obveznostmi. Enako je to pomembno za moškega, ko on ''jaha žensko'', saj je tudi njegova krogla življenja podvržena nenehni potrebi po obnovi zgornjih sten in moškega žene notranja potreba, da se tekočina življenja vedno znova razburka.

Krogla življenja je v odrasli dobi tudi glavni organ za občutenje pristnih čustev. Tako nekateri govorijo, da čutijo s črevesjem, ne z glavo, dobro pa je tudi znan rek ''čutil sem na mehurju, da se bo to zgodilo''. Tisti, ki občutijo vse s trebuhom ne z glavo dobro vedo o čem govorim. To se ne da naučiti, ker enostavno tako je, pač v različnih obdobjih in pri različnih posameznikih različno.

Ljudje, ki imajo dalj časa ''zlomljen'' svod krogle življenja (akvarijsko kroglo življenja), hodijo togo, boke med hojo zelo malo premikajo, si skoraj ne upajo poskočiti, se na hitro odzivati, ker jih obvladuje strah, ki je tiran le v njihovih glavah. Namreč ta glas jim nezavedno govori, da se bo tekočina življenja razlila čez rob, če bodo to svojo posodo (boke) temeljito razgibali. Zaradi tega strahu je ta del njihovega telesa poln napetosti, njihova spolnost pa je tudi zelo omejena na nek ''utečen vzorec'', ki sta ga partnerja v času skupne poti našla za svojega, če sploh imajo kakšno spolno življenje. Edino zdravilo za te primere je aktivno razgibavati boke, da tekočina življenja obnovi poškodovano steno krogle življenja. Ni nobenega strahu, da bi se tekočina življenja lahko razlila, zato tudi ni nobene nevarnosti, da bi z aktivnim gibanjem bokov lahko kdaj pretiravali. To je potrebno početi vedno znova. Svoji starosti primerno lahko torej vsak zase izbere aktivno športno udejstvovanje, aktivno spolno življenje, aktivno gibanje, posebej priporočljivi so latinsko-ameriški plesi, aktivna telovadba ali kombinacija vsega tega, da je tekočina življenja nenehno v gibanju.

Kakor začnemo resnično živeti vedno znova spoznavamo, da življenje ni ravna črta, uresničeno življenje se vedno znova izogiba načrtovanju, življenje se ne pusti ujeti, se ne pusti omejevati, ne prenaša statičnosti, se ne zadovolji z doseženim, se ne pusti prisvojiti. Glavni motor te nerazumljive nestabilnosti je tekočina življenja, ki ima težnjo po nenehnem gibanju, saj le tako lahko zagotavlja, da je krogla življenja popolna. In takrat smo v gibanju in v notranjem miru hkrati, ne čutimo nobenega strahu, nobenih omejitev, le kdo od odraslih si tega ne želi?