|  Zakaj me nikamor ne pustiš?
Me vedno na očeh imeti želiš?
Zakaj življenje mi greniš?
Zakaj mi ne pustiš, da bi bila kot ostali,
Če bila bi kot oni, bi me bolj imeli radi,
Bi bolj me spoštovali.
Obračaš besede svoje,
Krčiš srce moje,
V očeh solz imam za celo morje.
In vedno imam slabo vest,
Imam občutek, da mi razum ni zvest.
Podobe krajev in mojih skritih mest.
Okoli mene mreža visi,
Moj pogled skozi njo strmi,
Čeprav vidi veliko, je kot da miži.
Pa se mi vsake toliko časa zazdi,
Da vedno bolj mi življenje kroji,
Da zraven mene kot magnet leži.
Čeprav mi smeh in veselje moriš,
Mi mogoče le dobro želiš,
Zaradi mene na tem svetu živiš.
|
NE ZAMUDITE
počutim se ujeto
Prispeval/a: Weirdness dne torek, 13. marec 2007 @ 12:34 CET
Še predobro ta občutek poznam,
Sem bil v zvezi takšni zaman.
Kot politik je obračala besede,
Me potiskala v kot je bede.
Zmeraj vedela kje sem,
Nikdar sam nisem šel več ven.
A potlej jaz imel sem slabo vest,
Ne vem zakaj, ker bil sem zvest.
Zmeraj sem od nje poslušal,
Da pri kakšni sem "poskušal".
To ubijalo me je,
Trgalo mi je srce.
Imela dvojno je osebnost,
Dva obraza, nje posebnost.
In ko sem pomislil že,
Da je žrtev shizofrenije,
Končno prišel je ta dan,
Ko odšla je, bil sem sam.
Mašy, nisi sama, tukaj smo, da ti v temnih trenutkih posvetimo...
Lep pozdrav, Weirdness
---
You don't know me, you don't know me at all...
počutim se ujeto
Prispeval/a: mašy ž dne nedelja, 18. marec 2007 @ 16:01 CET
hvala za pesem in komentar
lp. mašy