|  Kot beli marmor v kip kipijo stene,
lokvanjevih cvetov je svetla koža,
arkade mehke svila nežna boža -
rojena si bila iz morske pene.
Iz morske pene pesmi so rojene.
Ljubezen je oltar in tvoja loža,
in kot odpira se najlepša roža,
sonetni stih naj misli razodene.
Je verzov splet le gluh prisluh tišine,
a je le sen, ki izpuhti zarana,
kaj je morda le slep privid temine?
Odpusti sanje mi, zaman izbrana,
vse, kar srce si zaželi, izgine -
izgine smeh - ostane stih in rana.
|
NE ZAMUDITE
Ostane stih
Prispeval/a: Ajda dne nedelja, 7. januar 2007 @ 09:11 CET
vse, kar srce si zaželi, izgine -
izgine smeh - ostane stih in rana.
Poezija se najveckrat rodi iz ran, ki ti jih prizadene nekdo, ki ti ne vraca ljubezni. Ta poezija je nabita s custvi in ne mores mimo teh vrstic, da se te ne bi dotaknile. In dopustis, da se
nakopicijo vprasanja, zakaj ga ne ljubi, zakaj ne sanja njegovih sanj, zakaj , tisti prekleti zakaj ...
In tako ostajas sam, ranjeno srce, ni nasmeha...je pa seveda precudovita poezija, ki si jo spletel v tistih trenutkih, katera bo zapisana v vecnost.. rana v srcu se zaceli, cas prinese svoje...
A bi znal pisati, ce bi ne bil ranjen v dusi in srcu? Mislim, da tezko... Hvala ti za tvojo precudovito poezijo..
pozdrav,
ajda
Ostane stih
Prispeval/a: Ljuba dne ponedeljek, 8. januar 2007 @ 18:09 CET
Ej, žalostni gad, vedno se z užitkom potopim v tvoje stihe, božanski so! Kakšna harmonija, kakšna ubranost, kakšna prijetno hladna, osvežujoča lepota!
Prijeten večer ti želim
Ljuba