Hrepenenje upepeljuje sonce,
hrepenenje spodbuja širjenje vesolja,
hrepenenje je minevanje in preseganje,
hrepenenje je slast življenja.

Je prosojna snov, ki nosi srce
med utripanje beline, kjer se misel
dotakne svetlobe, lasnic neba
in jaz se vsa znotraj razcepim
na mnogotere misli svojega
hrepenečega bistva.

V hrepenenju spoznavam niti,
s katerimi sem zvezana na neskončnost.
Hrepenenje je ladja sredi razburkanega morja,
s katero se pelje duša na svojo pot.
Hrepenenje sladkih mamljivih malenkosti,
plavajoča lučka v zibajočem se užitku vala,
ki odpira in razmika nebo, razpira naročje
in vanj vstopajo igre poživljajoče sreče.

Hrepenenje je ključ, ki odpira začaranost oči,
videnje in čudenje in me upodablja takšno,
kakršna sem znotraj in odsev me gleda
od daleč s svojim smehljajočim obrazom
neskončnih modrosti in obljub.

Tiho in vztrajno plezam tja gor v svetišče,
kjer vsa moja hrepenenja stojijo na prestolu
opojnega znamenja ljubezni in nekoč ga bom
zasanjana dosegla, ko bom sledila plamenom
hrepenečih snovi in srce bo našlo potešitev.
Tam se bratijo vse moje želje in bistvo obljub.