NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

ponedeljek 01-jul
  • O pravičnem zelenem prehodu skozi kritične oči družboslovne znanosti

  • sreda 03-jul
  • Pravični prehod: vloga žensk v spreminjajočem se energetskem sistemu
  • Concerto Budapest Symphony Orchestra, dirigent András Keller in pianist Mihail Pletnjev

  • petek 05-jul
  • EKO 9: Oči v skali

  • sobota 06-jul
  • 24. mednarodna tekma v akrobatskih skokih iz Dravskega mostu

  • nedelja 07-jul
  • Preživite poletje na Mariborskem Otoku

  • sreda 10-jul
  • Giuseppe Verdi: Trubadur, opera

  • ponedeljek 15-jul
  • Mednarodna poletna šola - Podnebju prijazne kmetijske prakse
  • The Bodyguard, muzikal

  • sreda 17-jul
  • Razstava hidroelektrarne Fala

  • petek 19-jul
  • The Bodyguard, muzikal

  • sobota 20-jul
  • VegaMarket v Kopru

  • sreda 24-jul
  • Španske noči

  • četrtek 25-jul
  • Nordijska hoja Vinotour pohodi 2024

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Unikum Friki in prof. Slavoj   
    sreda, 4. oktober 2006 @ 22:03 CEST
    Uporabnik: Tatjana Malec

    Nek Friki, unikum v akademskem prostoru naj bi se konvertiral
    na Depaartment of Philosophy, ko je v žitu pustil kroge hudič
    in je na empirično preverljiv in prepričljiv način po principu
    »Intelligent Design« položil filozofa prof. Slavoja za veliko mizo
    na kontuzijskem diskurzu v koš, ko je izpeljal aksiom,
    s katerim je šokiral ves znanstveni svet tako-le:
    Trebuh vesolja je aksiom al pari niču.
    Je inštrumentarij, ki dosega notranje in zunanje
    gigantske praznine, je kontinuiteta brezmejnega niča.
    Nenasitna praznina je potegnila nič vase
    in ga reproducira kot likvidatorsko avtoriteto,
    ki je obrušena z zaobljenimi robovi ničle.
    Na predpasniku vesolja so se prepoznale
    krvave srage ranjene praznine, ko je skozi nič poniknila
    v paradoks in ustvarila aksiomu metaforo tretje poti –
    abstrakcijo s procesom netransparentnosti,
    hrumečo tišino s slepim tirom.

    Absurd je ustvaril okoliščino, da se je nič
    začel spreminjati v trebušno oblino in pridobil
    identiteto sledi, ki okrepi nemir praznine.
    Nič je zaprt, nerazkrit, nesproščujoč, abstrakten,
    nedostopen in samoubijalski z občutljivo mehkobo,
    nekoličinsko determinirana ranljiva enota,
    ki se zaradi ogroženosti nenehno vrača v strukturo
    kroga in se zapira v kontrapunkt varnosti v sebi,
    je egocentrična in samozadostna projekcija
    izničenih energij v prividu praznine,
    je paradoks notranjosti z razpadlo rakavo tvorbo
    v konsistentno ničlo s tendenco alegorike kroga.
    Nič je gibljiv odnos med stegnjeno praznino
    in abstrakcijo časa, v njegovi praznini ni hrupnih
    padcev. Glavni nastopajoči junaki praznine so fikcije.
    Nič se zapisuje, ne da bi poznali njegovo vrednost,
    trajnost in mersko sestavo praznine.
    Nikoli ne doživi samozapisa ali samouničenja.
    Nič je najmanjši infinitizimalni dodatek praznini.
    Ko se nič spremeni v resonanco duha, vzpostavi
    ravnotežje med praznino in ničem, ki je v določenem
    odboju, sled stoji v razdalji, ki ne obstaja,
    ker praznina nima robov, nič nima interpretacije,
    ne obstaja in ko se nalepi na praznino, ostaneta
    nič in praznina neotipljiva aktualizacija istega
    vprašanja. Sledi menjavajo okolja praznin
    in niča ne morejo več položiti v šablono nobene iste praznine,
    ki bi pomenila infinitizimalno projekcijo v drugi praznini
    ali praznino v niču vesoljskih znanstvenih prikazovanj.
    Brez viharjenja niča obstaja praznina protislovje,
    aksiom absurda, kontrapunkt na tetivi, merjeni
    v središče kroga, ki se razbohoti z estetskimi
    krili praznine in se dvigne v zenit in se nič v nič razleti.
    Ostanki se pretopijo v moč niča neizmerne širine
    praznine in tedaj lahko olupiš paradoks aksioma
    in s konstituirane zgodbe zunaj te interpretacije,
    ko postane nič stanje kristalizacije ideje o večnosti,
    v hladni odsotnosti je nič ostal nič, praznina v
    praznini, duh pa v sledeh erudita, izničenega v
    ničevosti niča, preseljenega v večnost praznine
    konveksnega vesolja, ki je znanstveno dokazano
    iz niča nastal in v nič se povrne.
    Friki in prof. Slavoj sta nato razpravljala
    o zlatolaskah na koruzi in vsak eno pečeno slastno zaužila
    ter se razšla, ne da bi kdo vedel, kje se koga pamet drži.
    Še dobro, da je hudič delal kroge v žitu
    in ne v koruzi in v človeških glavah.

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja Tatjana Malec
  • Več s področja * Poezija, pesmi in verzi

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/20061004095603174

    No trackback comments for this entry.
    Unikum Friki in prof. Slavoj | 2 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Unikum Friki in prof. Slavoj

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne petek, 6. oktober 2006 @ 08:51 CEST
    Dragi prijatelji, Zofijini ljubimci!

    Upam, da vas je ta moj pesniški in filozofski presežek razveselil. Gre za skrajno resen poseg v kriticizem, ki je osnova tudi filozofskega mišljenja. Na Pozitivkah bi vsi radi živeli od samohvale, v svojih omejenih univerzumih, v katerih se gojimo kakor piščančja jajca pod kokljo, varni pred kritiko, ki bi lahko pokazala kakšni smo in kako z besedo in mislijo rušimo prepričanja in podriramo svetove, da bi ustvarili nov Pozitivkin svet duhovnežev, ki ne filozofirajo s kladivom, temveč z dlako na jeziku po zaužitju žlice pravega čebeljega krajnskega medu.

    Lep pozdrav in veliko filozofskih užitkov

    vaša Tatjana


    Hudič je bil tu, še zdaj voha žveplo

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne petek, 6. oktober 2006 @ 19:06 CEST
    Dragi prijatelji, Zofijini ljubimci!

    S Primorske sporočajo, da je svetovno znan slovenski filozof Slavoj, najtežje pričakovani gost mednarodnega oglaševalskega festivala Zlati boben, sinoči v Portorožu navdušil s predavanjem o neznanih znankah v oglaševanju.
    Ob prihodu v veliko dvorano hotela Bernardin se je spomnil, da je le en teden pred njim na istem mestu sedel ameriški obrambni sekretar Donald Rumsfeld.

    "Hudič je bil tu; in še zdaj voham žveplo", je citiral nekaj tednov staro izjavo venezuelskega predsednika Huga Chaveza, ko je na zaslonu generalne skuščine Združenih narodov stal za istim govorniškim pultom kot pred njim ameriški predsednik George Bush.

    LP in hvala Novičarjem za sporočilo in vsem Zofijinim ljubimcem

    Tatjana


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,59 seconds