|  Strasti opojnih vonj dražeč razširi
iz njenih se pramenov las dišečih.
Okus sadov nabreklih in rdečih
omamno z njim spoji se v vroč delirij.
Sladkost jezika spolzkega vznemiri
ples ustnic, igro biserov drsečih,
ugrizov slast, objem slapov šumečih,
drget, hlastavi čar kot val se širi.
Iz čaše popka vlažnega izlije
srebrnozlati sok se v cvet odprti,
kjer v stihe nežni se šepet prelije.
Še zadnjič vztrepeta ji brst razprti,
bledica marmorna obraz prekrije,
na njem zrcali se podoba smrti.
|
NE ZAMUDITE
Poljub
Prispeval/a: Ajda dne sobota, 23. september 2006 @ 17:20 CEST
iz njenih se pramenov las dišečih.
Okus sadov nabreklih in rdečih
omamno z njim spoji se v vroč delirij.
Spet pesem avtorja, mimo katere ne morem in odpre se mavrica misli, kaj je hotel avtor s to pesmijo povedati. In misli mi zasepetajo, da je morda to zelja po ljubezni, tisti sladki, ukradeni, v kateri se najdeta dva in tisti trenutki so le njuni..a vendar konec pesmi padec na realna tla in misel, zakaj izzivati usodo..morda, zelja, ljubiti se z njo, piti poljube z njenih ustnic, ne glede na ceno.... in se bi se naslo razmisljanje, o tej pesmi, ki je privihrala s vso svojo izpovedno mocjo in me v hipu osvojila...
lp, ajda
Poljub
Prispeval/a: Ajda dne sobota, 23. september 2006 @ 17:22 CEST
ajda