Kakšno ime naj dam
svojemu novemu rojstvu?
Kako naj se otresem teže
prejšnjega življenja,
ko sem bila cvetoče drevo
in sama sebi oče in mati.

Stala sem za porušenimi zidovi,
med razvalinami starega mesta
in neka snov je bila v meni
brez duše, s koreninami
pod mojim hrbtom,
ki je v dolgih letih izrisovala
iz mene človeka.

Kako se je imenoval
podzemni svet, ki me je skrival
v kraljestvu tišine,
kako se je imenovalo vse tisto
razsuto cvetje pod drevesom
in sadeži, ki so medili seme
in me pripravljali na snovi,
ki naj postanejo duša?

Kako bi se spomnila starih
spominov, ko sem iskala ogenj,
svetlobo in luč za novo življenje,
se borila med kamni z nespečnostjo
in v stoječih vodah pila blato
in prosila veter, da me osuši,
da bom lahko znova vzklila,
se dvignila iz prahu
in videla svoje telo plavati
za lastnim duhom, ki sledi mislim,
ko me guga v kratkotrajni spanec.

V vsaki kapljici vode vidim
svoj prejšnji pogled
in v vsakem delcu prahu,
vidim kapljico svoje krvi.
Koliko dvoumnih besed,
ko govorimo o imenu človeka,
ko pa je vsak človek vstal iz prahu
in spregovoril v imenu življenja.