V Sloveniji se količina proizvedenih odpadkov ne povečuje več, vzporedno pa se povečuje učinkovitost snovne in energetske izrabe odpadkov, je 20. junija na novinarski konferenci ob robu mednarodnega posveta o sodobnem gospodarjenju z odpadki v Ljubljani povedal minister za okolje in prostor Janez Podobnik. Pri tem je kot zgled dobre prakse energetske izrabe odpadkov navedel sežigalnico v Podklostru na Koroškem, kjer poteka sežiganje blata, kompostiranje in pridelava bioplina.

V Sloveniji je bilo lani po Podobnikovih navedbah pridelanih 700.000 ton komunalnih odpadkov, 95.000 ton nekomunalnih odpadkov in 210.000 ton industrijskih odpadkov. Med specifične in okoljsko najbolj sporne pa se uvrščajo radioaktivni odpadki jedrske elektrarne v Krškem. Po Podobnikovih navedbah je okoljsko ministrstvo v zaključni fazi iskanja primernega prostora za skladiščenje tovrstnih odpadkov. S tem je posredno odgovoril na vprašanje avstrijskih novinarjev o časovnih okvirih za zaprtje Nuklearne elektrarne Krskem (NEK).

Ob tem je poudaril, da si Slovenija prizadeva za zmanjšanje odvisnosti od jedrske energije, saj je v izgradnji veriga petih hidroelektrarn na spodnji Savi. S sredstvi ekološkega razvojnega sklada pa okoljsko ministrstvo financira tudi projekte za povečanje proizvodnje bioplina, je dodal.

V luči problematike odgovornega in trajnostnega ravnanja z odpadki je član koroške deželne vlade Reinhart Rohr Podobnika pozval k posredovanju za zaprtje NEK in k preusmeritvi na alternativne vire energije (kot so biomasa, sonce in hidroenergija), kjer je energetski izkoristek višji, odpadkov pa bistveno manj.

V skladu z izraženo referendumsko voljo se je Avstrija kljub izgradnji novega jedrskega objekta jedrski energiji povsem odpovedala in se preusmerila na alternativne vire energije. Vodilna pri pridobivanju in izkoriščanju tovrstnih energentov je Koroška, kjer 42 odstotkov energije pridobijo iz alternativnih virov. Na ta način postajajo po njegovih ocenah vse manj odvisni od fosilnih energentov in ustvarjajo visoko dodano vrednost.

Trajnostno gospodarjenje z odpadki predstavlja veliko priložnost za razvoj in tesnejše čezmejno povezovanje, in sicer med Koroško, Furlanijo in Julijsko krajino, Benečijo in Slovenijo, je poudaril Rohr. Ena izmed oblik tovrstnega sodelovanja med Avstrijo in Slovenijo poteka že od leta 2004 v okviru projekta EU o trajnostnem razvoju in alternativnih virih energije, je pojasnil.