Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1993 15. maj proglasila za mednarodni dan družin. Prvič smo ga praznovali leta 1994, v mednarodnem letu družine. Letos ga pod geslom Spreminjajoča družina: Izzivi in priložnosti torej praznujemo že trinajstič. Peto leto pa poteka v tem času v Sloveniji tudi Teden družin, v sklopu katerega Zveza družin pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije pripravlja akcijo Za družine brezplačno.

Nosilna ideja, ki jo zasleduje OZN in tako tudi Zveza družin pri obeleževanju mednarodnega dneva družin, je podpora družini na vseh področjih življenja in delovanja ter programi, namenjeni celi družini, poudarja predsednica Zveze družin pri ZPMS Maja Kersnik.Kot drugje po Evropi tudi v Sloveniji prihaja do novih trendov; zamikajo se prehodi v odraslost, osamosvajanje mladih poteka počasi, povečuje se starost žensk ob rojstvu prvega otroka, v ospredje vstopata ekonomska varnost in avtonomija posameznika, pa v je v poslanci ob mednarodnem dnevu družin poudaril minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič.

Družina se spreminja, tako v svetu, Evropi kot v Sloveniji. Spremembe se kažejo v velikosti in strukturi družine. Iz Statističnega urada RS (SURS) so sporočili, da se število družin v Sloveniji povečuje, a so manjše. Najpogostejši tip družine je poročen par z otroki, povprečna družina z otroki pa šteje 3,4 člana.V Sloveniji imamo po zadnjih podatkih iz popisnega leta 2002 556.000 družin, v katerih v povprečju živi 3,1 člana. 87 odstotkov prebivalstva Slovenije živi v družinah. Skoraj vsaka peta družina v Sloveniji je enostarševska družina, glavnino enostarševskih družin (86 odstotkov) pa predstavljajo matere z otroki. Število teh družin narašča, od popisa 1981 se je skorajda podvojilo.

Po podatkih Eurostata sodi Slovenija med države, ki imajo malo velikih družin. V Sloveniji govorimo o velikih družinah že, če v družinah živijo trije otroci ali več. Take družine niso ravno pogoste, saj jih je le devet odstotkov od vseh družin z otroki, so še sporočili s SURS.Razvojno partnerstvo Mladim materam/družinam prijazno zaposlovanje je predstavilo prvo poglobljeno slovensko raziskavo o izkušnjah staršev in potencialnih staršev ter o odnosih do materinstva/očetovstva na delovnih mestih v Sloveniji. Z vidika odnosa do starševstva na delovnem mestu je situacija v Sloveniji zaskrbljujoča, so ugotovili. Rezultati raziskave so pokazali, da starševstvo v očeh delodajalcev ne postaja vrednota, ampak vedno bolj moteč dejavnik v delovnem procesu.

Večina mladih je v raziskavi postavila zelo jasne pogoje za to, da bi si ustvarila svojo lastno družino: kakovosten partnerski odnos, zaposlitev za nedoločen čas, rešen stanovanjski problem in ugodni delovni pogoji. Večina mladih brez otrok si otroke želi, ampak z odločitvijo odlaša, ker se jim starševstvo zdi (pre)velika obveznost.Ugotovitve raziskave bodo v pomoč pri pilotskem projektu podeljevanja znaka Družini prijazno podjetje, katerega cilj je pripeljati družini prijazno politiko v podjetniško kulturo. Minister Drobnič je ob tem poudaril, da odnos do starševstva na delovnem mestu zagotovo vpliva na rodnost, in izrazil upanje, da bodo ob prihodnjem mednarodnem dnevu družin že podelili prve znake Družini prijazno podjetje.

Zveza družin je v sodelovanju s kulturno umetniškimi institucijami ob mednarodnem dnevu družin, 15. maju, ponovno pripravila vseslovensko akcijo Za družine brezplačno. Družine si bodo lahko v tednu od 15. do 21. maja ali na dan, ki je posebej naveden, brezplačno ogledale razstave, muzejske zbirke in posebne prireditve, namenjene celi družini.
www.dnevnik.si