Piše: Damjan Likar

Humanistično opredeljen zdravnik ne bi smel biti mesojedec, ne lovec in ne vojak
Prim. Tomislav Majić, dr. med. spec. kardiolog. Rojen v BiH. Oče Hrvat Dalmatinec, mati Bosanka srbskega rodu. Diplomiral na Medicinski fakulteti v Zagrebu, specializiral iz interne medicine na Institutu za pljučne bolezni Golnik, podiplomski študij iz kardiologije opravil v Zagrebu, naziv primarija dobil v Ljubljani. Kot dolgoletni vodja zdravstvene službe v zdravilišču Šmarješke Toplice in pomočnik direktorja za zdravstvo v KRKA Zdravilišča je delal na področju razvoja programov rehabilitacije in preventive bolezni srca in ožilja. Sedaj v 62. letu starosti opravlja še funkcijo vodje novega VitariumSpa&Clinique centra v Zdravilišču Šmarješke Toplice.

Zakaj in kdaj ste se odločili za vegetarijanstvo?
"Iniciacija" se je zgodila davnega leta 1968 in se nanaša na žalostno, pa vendar romantično zgodbo. Bil sem študent medicine in sem v prednovoletnem času s svojo punco Zagrebčanko, sedanjo soprogo, prišel domov v Jajce na počitnice. Mati se je takoj pohvalila, da redi pujsa za novoletno večerjo, misleč, da se nama bodo pojavile skomine na dobro pojedino. Vendar se je moja punca pozanimala, kje pujsek "stanuje", in ga začela redno obiskovati. Srčkani debelušni mladiček jo je tako navdušil, da je začela agitacijo za reševanje njegovega življenja. Nas ostale je seznanila s svojo dokončno odločitvijo, da svojega malega prijatelja za nobeno ceno ne bo jedla, mi pa naj se odločamo po svoji vesti. Mater ni bilo možno prepričati, pujsek je klavrno končal, vendar pojedina ni uspela. Moralna pridiga moje punce je vzela apetit tudi ostalim, za mene pa je to bila prelomnica pri odločitvi za dokončno vegetarijanstvo.

Kakšne spremembe ste doživeli po prehodu na brezmesno hrano?
Že zgodba nakazuje,da nisem ego-vegetarijanec, kar pomeni odpovedovanje uživanja mesa zgolj zaradi svojega zdravja in dolgega življenja. Sem eko-vegetarijanec, kar vključuje veliko pomembnejše razloge: moralno-etične, ekološke in politične.
Uživanje mesa je skozi zgodovino človeštva predmet razpravljanja z moralno-etičnega in verskega stališča, pa tudi zaradi kontroverznih fizioloških pogledov.
Na eni strani v kulturi stare Helade (Pitagora) in rimskega cesarstva (Seneka) velja vegetarijanstvo za zmago duha nad telesom in se je treba vzdrževati od vsega, kar ima dušo.
Isaac Newton je označil za barbarstvo navado jesti meso in kri bitij, čeprav vemo, da čutijo kot mi.
Glede duhovne drže do mesne prehrane je večina ljudi še v bližini kamene dobe.
V družbi, ki se deklarira za humanistično, si noben človek ne sme lastiti pravice absolutnega gospodarja v odnosu do narave in sobitij (živali), marveč je njegova dolžnost, da poskrbi, da za vsa živa bitja obveljajo enaka pravila, kot jih je postavil za nedotakljivost svojega življenja. "Dokler človek ne bo razširil svojega moralnega obzorja do vseh živih bitij, sam ne bo našel miru," je rekel dr. Schweitzer. L.N. Tolstoj pa je dejal: "Dokler se bomo prehranjevali iz klavnic, se bomo klali med seboj."
Z moralnega vidika se mi zdi nevzdržno ubijati živali in potem jesti njihova trupla. Pri tem sem radikalen na način Leonarda da Vincija, ki je na mesojedstvo gledal z enakim gnusom kot na ljudožerstvo. Za moralno sprevrženo dejanje imam tudi na grozovit način gojenje in ubijanje lepih živali, ki ga spodbuja modna industrija (rejci, krznarji, modni guruji), služi pa za dokazovanje moči in prestiža v družbi in se rojeva iz človekovega pohlepa in nečimrnosti.
Nesprejemljiva mi je tudi množična ekspresna vzreja živine za zakol, ki poteka v neznosnih razmerah ob sočasnem uničevanju okolja.
Prehod na vegetarijanstvo sem doživel kot eno višjo stopnjo osebnostnega razvoja, ko lahko usklajujem način življenja s svojim pogledom na svet. Prišel sem do spoznanja, da človek svoje zdravje in kakovostnejše življenje lahko ustvari le sam s svojim pozitivnim odnosom do prehrane, telesnega gibanja, prostega časa, do sočloveka, vseh živih bitij in narave. Gonilna sila pri mojem osebnostnem razvoju in ustvarjanju lastnega sistema vrednot je postalo sistemsko razmišljanje, demokratična kultura in holističen pristop k človeku, zdravju in okolju. To mi omogoča sposobnost spreminjanja lastnih konceptov vedenja in pozitivnega odziva na spremembe življenjskega okolja, ki smo jim v sodobnem času nenehno izpostavljeni.

Kako na vaš način prehranjevanja gledajo kolegi zdravniki?
Med mojimi kolegi zdravniki je po moji evidenci enako število vegetarijancev in lovcev kot v ostali populaciji. Biti lovec je nesprejemljivo za poklic, ki ga zavezuje Hipokratova prisega na nedotakljivost življenja. Zdravniki so - in še danes to počnejo - opravljali vivieksperimente, sodelovali s totalitarnimi režimi pri odvzemanju svobode na podlagi neresničnih diagnoz, se vojskovali in zagrešili zločine proti človeštvu (enega še lovi Haški tribunal, dr. Karadžića, pa še nekaj jih je bilo v nedavni balkanski vojni). Hipokratova prisega je le še ena od prevar, lažnih zaobljub za tiste, ki se za zdravniški poklic odločajo iz častihlepja. Časten, zares humanistično opredeljen zdravnik ne bi smel biti mesojedec, ne lovec in ne vojak.

Kakšno je vaše mnenje o reklami: Rdeče meso - telo ga potrebuje!? Ste za prepoved reklamiranja mesa in mesnih izdelkov?
Po mnenju antropologov (Marvin Harris) ni pričakovati sprememb univerzalnega okusa do mesa. Nobena kultura ali verska tradicija v tem še ni uspela. Le vojna in lakota ljudi prisili k tej odpovedi. Zato je, kljub uglednim pripadnikom, vegetarijanstvo še vedno "sektaški" pojav.
Potrebno pa je ustvarjati družbeno klimo, v kateri uživanje mesa ne bo več znamenje blaginje in prestiža, temveč primitivizma, barbarstva ali vsaj moralno slabih navad. Kako to uresničiti?
V sodobni industrijsko-informacijski družbi so univerzalne humanistične vrednote kot koristi za človeka zanemarjene na račun težnje po čim večjem dobičku. Družbeni sugestivni aparat, mediji, pa potrošniška mašinerija ustvarjajo prevare za ljudi. Zapeljujejo jih na hipotetični privlačnosti moči, pohlepa, sebičnosti. Duh lažnivosti je tudi v medijskem pristopu do hrane, kot je to razvidno iz TV sporočila, "da telo potrebuje rdeče meso".
Resnica je, da naše telo ne potrebuje rdečega mesa, zato ga tudi ni v priporočilih nacionalnega programa prehranske politike. Na vprašanje, ali sem za prepoved reklamiranja mesa, odgovarjam: sem za splošno prepoved reklamiranja vsakršnih izdelkov, če reklama temelji na neresnici in prevari, kamor sodi tudi omenjena.

Zakaj je meso iz strokovnega stališča škodljivo?
Nesporno je, da obstoja potencialna škodljivost uživanja mesa v človeški prehrani. Škodljivost izhaja iz vsebnosti škodljivih maščob, kancerogenih (rakotvornih) snovi in ostalih kemičnih skrivnosti v mesnih izdelkih. Meso je okuženo in prežeto s temi snovmi zaradi problematične pridelave, predelave in priprave mesa, ki največjo koncentracijo dosežejo prav na vrhu prehranske verige, pri živalih.
Prehranjevanje z mesom je dejavnik tveganja za srčnožilne in rakaste bolezni (rak na debelem črevesju npr.). Tveganje se povečuje s količino zaužitega, predvsem rdečega mesa. To potrjujejo izsledki študij, ki sta jih med številnimi drugimi opravila tudi Svetovni sklad za raziskovanje raka v Seatlu (World Cancer Research Fund) in Ameriški institut za raziskavo raka (American Institute for Cancer Research ) in ki so objavljeni v mednarodnem sporočilu o vlogi prehrane pri obolevanju za rakom: s pravilnim prehranjevanjem se tveganje za raka lahko zmanjša za 20 %.
Britanski epidemiologi so ugotovili, da odpoved mesu ni samo častno, ampak tudi zdravo dejanje: v 12-letni raziskavi med 6.000 vegetarijanci in 5.000 mesojedci je umrlo 20 % manj vegetarijancev in med njimi je bilo 40 % manj raka.
Glede srčno-žilnih bolezni pa so številne raziskave pokazale, da imajo vegetarijanci manjše tveganje, da zbolijo za temi boleznimi, kar je v svojem sporočilu objavila Znanstvena skupina SZO leta 1994 (Report of a WHO Scintific Group, Geneva 1994).
Izsledki študije grških raziskovalcev, objavljeni v strokovni reviji JAMA leta 2003, so pokazali, da se ob večjem upoštevanju mediteranske prehrane zmanjšuje smrtnost zaradi bolezni srca in ožilja ter rakavih bolezni. Mediteranska prehrana vsebuje veliko zelenjave in sadja, žit, olivno olje, zmerne količine morskih rib in vina, le malo pa mesa in mlečnih izdelkov.
Raziskava z imenom Lifestyle Heart Trial, izsledki katere so objavljeni v strokovni reviji Lancet 1990. leta, pa je pokazala, da je pri bolnikih z že dokazano boleznijo srčnega ožilja, možno celo doseči nazadovanje bolezenskih sprememb le s spremembo življenjskih navad. Po enem letu trajanja raziskave se je izkazalo, da se je zožitev venčnih srčni žil pri bolnikih na vegetarijanski prehrani z malo maščobami pomembno zmanjšala, pri bolnikih kontrolne skupine na mešani prehrani pa celo zvečala. Epidemiološke študije so pokazale tudi to, da vegetarijanstvo pomeni nagnjenost do bolj zdravega življenjskega sloga: manj kadijo, manj uživajo alkohol, gojijo športne dejavnosti, bolje uravnavajo telesno težo.
Vendar živinorejci, mesarji in mesna predelovalna industrija ne glede na priporočila ministrstev za zdravje in različnih svetovnih strokovnih skupin za preprečevanje in zdravljenje srčno-žilnih ter rakastih bolezni z reklamami po okusu svojih interesov poučujejo ljudi o "pravilni" prehrani.

Kaj vi svetujete pacientom, ki zbolijo za hudimi boleznimi, kot so rak, srčno-žilne bolezni ..? Kaj pravijo pacienti, ko izvedo, da ste vegetarijanec?
O krivdi (grehu) in kazni ponavadi z bolniki ne razpravljam, jim pa svetujem zdrav življenjski slog, ki vključuje pravilno prehrano predvsem pa vzdržnost do uživanja mesa. Ne pozabim tudi pripomniti, da ta odločitev pomeni častno dejanje. Kaj si pa pacienti mislijo o mojem vegetarijanstvu, ki ga sicer rad poudarim, zaenkrat še ne vem, bom pa opravil anonimno anketo z njimi na to temo. O rezultatih vas bom z veseljem seznanil v kakšnem drugem intervjuju.

Kaj mislite, da bi se zgodilo, če bi vsi ljudje šli na ogled klavnice?
Ljudi je treba obveščati o vsej grdobiji, ki jo nekateri počnejo zaradi pohlepa, častihlepja in podobnih perverzij, ki jih mrgoli v človeški naravi, nikakor pa ne služijo v čast družbi, ki se ima za visoko kulturno razvito in civilizirano. Verjamem pa, da bo obisk v klavnici vsaj pri nekaterih spodbudil preobrat k vegetarijanstvu in spoštovanju drugih živih bitij.

Nekateri strokovnjaki poudarjajo, da so številne naravne katastrofe (ujme, potresi ...) povezane tudi z ubijanjem živali. Po Einsteinovem zakonu trpljenja se groza iz klavnic in laboratorijev s poskusi na živalih širi po določenih fizičnih zakonih, dokler se ne razbremeni v ujmah, zlasti potresih. Kako gledate na to? Kaj pa njegova izjava "Nič ne bo tako povečalo možnosti preživetja na Zemlji kot korak k vegetarijanski prehrani"?
Človek mora, da bi preživel, živeti v skupnosti z drugimi. Dolgoročno preživetje je odvisno od njegovega odnosa do ostale narave z živalmi in rastlinami vred, katerih del je tudi sam.
Življenje v skupnosti terja od človeka določena "pravila igre", ki jih lahko izvaja, ker ga je narava obdarila z duševnostjo, vendar le, če je z vzgojo poskrbljeno za razvoj in gojenje občutkov za kakovostno življenje v skupnosti, kot so ljubezen, vzajemnost, sočutje.
Vzgoja v družini v najzgodnejšem, a najobčutljivejšem obdobju otroštva, je največkrat zasnovana na družinskem egoizmu. Starši večinoma niso niti dobri psihologi niti pedagogi. Očetovska avtoriteta ni zasnovana na sočutju ali vzajemnosti, temveč na moči. Otroku daje obrazec težnje za posedovanjem moči nad drugimi in častohlepju, razvijajo sebičnost in nečimrnost. Končni rezultat je prevlada antropocentrizma v družbi: polje moralnih subjektov je zoženo na ljudi porabnike.
Vendar, človek je eno z naravo in dolgoročno preživetje terja spremembo paradigme: razumevanje ekološke filozofije in sprejetje ekobiocentrične etike z omejitvami v praktičnih razmerjih med človekom in njegovim življenjskim prostorom. To je etika, ki enako skrbi za ohranjanje življenja ljudi, živali in rastlin.

Damjan Likar