Ali bo minister za okolje in prostor Janez Podobnik odgovoren za izumrtje :
Klasnate tavžentrože, Obmorskega lana ( zaliv Sv. Nikolaj ) in hrošča Scarites terricola v Sloveniji, edino najdišče v Sloveniji poloji ob školjčni sipini v Sv. katarini in hrošču Clivini ypsilon, ki je najden samo na dveh mestih v Sloveniji poloj ob školjčni sipini v Sv. Katarini in v dolini Dragonje?
Minister za okolje in prostor Janez Podobnik je ustanovil medresorsko delovno skupino, ki bo razvoj koprskega pristanišča in morja z njegovo okolico celovito obravnavala. S tako malo morskega obrežja kot ga ima Slovenija in ker gre za izredno velik poseg v okolje v prostoru v katerem živimo in bo zaradi sprejetih odločitev tak ostal tudi našim zanamcem, bo potrebno poseg dobro pretehtati .
Ali se bomo odločili prav:
Dejstva:
1 - načrt tretjega pomola je narejen brez vodnogospodarskega in prostorskega planiranja na nivoju Republike Slovenije , brez ureditve povodja reke Rižane in njenega izliva v morje - estuarij in prostega dostopa na javno dobro, skratka brez sleherne celovite študije na okolje, prostor in morje
2 - uničuje evropski projekt Natura 2000 - Sv.Nikolaj - sredozemski slani travnik, posledica bo izumrtje klasnate tavžentrože, obmorskega lanu in hrošča Scarites terricola, ki živijo še edino tu v Sloveniji; hrošč Clivina ypsilon je najden edino tukaj in v Dragonji ( Slovenija )
3 - školjčna sipina izpolnjuje vse kriterije za zavarovanje kot naravna vrednota oblikovane narave ( Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije kje si ??? )
4 - poloji in laguna ob školjčni sipini je zelo pomembna za ptice
5 - stari pomol v Ankaranu star cc 100 let ni zavarovan
6 - ponuja se zadnja priložnost, da reki Rižani vrnemo staro strugo po takoimenovanem desnem razbremenilniku ( omenjeno v naravovarstvenih smernicah iz leta 1994 za tretji pomol ) , ki se izliva ob školjčni sipini in prost dostop na javno dobro po veljavnem zakonu o vodah; zdaj se reka Rižana izliva v morje v Luki Koper in je prost dostop za vedno onemogočen
Brezbrižnost odgovornih do okoljskih vprašanj je skrb zbujajoča.
Ali se bomo odločili prav ?
Če se vrnemo k vprašanju, ali se bomo glede načrtovanega posega v prostor prav odločili, nam bo Narava sama dala odgovor na to zahtevno vprašanje.
Dosedanji odgovor narave na odločitve v preteklosti so:
Zastrupljena reka Rižana od Bivja do morja
Morje v koprskem zalivu zelo onesnaženo
Zaprt dostop do ustja reke Rižane na izlivu v morje
Zaliv v Sv. Katarini : nekdaj najlepše kopališče danes onesnaženo morje, mandrač poln mulja, pomol v obupnem stanju, nekatere rastline in živali na meji izumrtja v Sloveniji,
onesnaženo morje in zrak z železovo rudo in premogom , bolezni ljudi, ...
Kar se dogaja živalim in rastlinam, se bo prej ko slej zgodilo tudi ljudem, saj je v naravi vse povezano. Če kdo misli, da se zavira širjenje pristanišča, se moti, saj po nekih podatkih naj se bi pristanišče širilo do Ankaranskega križišča¨.
preberi več:
http://www.geocities.com/sznslovenije/varstvonarave.html
|
Tretji luški pomol - izumiranje vrst v Sloveniji in uničevanje Nature 2000
Prispeval/a: narava dne petek, 8. april 2005 @ 14:43 CEST
ČIGAVI SO MEDIJI V SLOVENIJI ?
zgoraj omenjeni prispevek cenzurirajo vsi ostali mediji :
MLADINA , ČASOPISI: DELO, PRIMORSKE NOVICE, DNEVNIK, VEČER,
ŠE VEDNO JE POMEMBNEJŠI KAPITAL KOT PA VAROVANJE NARAVE,
PRAV TAKO JE STRAH ZBUJAJOČA ODGOVORNOST STROKE :
ZAVODOV ZA VARSTVO NARAVE IN KULTURNE DEDINŠČINE SLOVENIJE,
lep pozdrav vsem
Tretji luški pomol - izumiranje vrst v Sloveniji in uničevanje Nature 2000
Prispeval/a: Pozitivke dne torek, 12. april 2005 @ 21:10 CEST
Razvoj pristanišča po Janševem mnenju ne sme potekati na škodo okolja in zdravja. V zvezi s tem je dejal, da je konkurenčnost potrebno iskati v zahtevnejših panogah, opustili pa naj bi tovore, ki onesnažujejo. "Morje je nacionalno bogastvo, tudi bogastvo Ankarana. Zato ga moramo ohraniti za prihodnje rodove", je dejal Janša in poudaril, da je potrebno razvoj luke, ki se želi s tretjim pomolom širiti proti Ankaranu, odmeriti.
Tudi Predsednica Krajevne skupnosti Ankaran Marija Dumanič pričakuje, da bo luka opustila terminal za razsute tovore, ki po njihovem močno onesnažuje okolje. Upajo na umestitev terminala v notranjost luke. Upajo, da bodo tovore, ki onesnažujejo v luki v kratkem nadomestili z ekološko manj vprašljivimi. Predstavnica krajanov meni, da bi lahko Luka Koper dejavnosti, ki jih želi realizirati na tretjem pomolu umestila znotraj obstoječe luške infrastrukture.
Kot je znano, so načrti Luke Koper za gradnjo tretjega pomola naleteli na ostro nasprotovanje prebivalcev Ankarana, ki zaradi slabih izkušenj z drugim pomolom za razsute tovore nasprotujejo nadaljnji širitvi pristanišča. Krajani od pristojnih zahtevajo zamrznitev vseh postopkov načrtovane gradnje in spremembo prostorskega načrta za to območje. Vlada je sicer konec januarja ustanovila medresorsko delovno skupino, ki bo skrbela za koordinacijo in učinkovito izvajanje prostorskega razvoja koprskega pristanišča ter njegove okolice. Prvi načrti za izgradnjo tretjega pomola segajo v začetek 70. let prejšnjega stoletja, luka pa se je v njihovo uresničitev intenzivneje usmerila, potem ko je lani zapustila sedmi pomol tržaškega pristanišča. Gradnja terminala za pretovor zabojnikov, ki bo sposoben sprejeti tudi največje ladje z nosilnostjo do 8000 zabojnikov, naj bi stala 100 milijonov evrov, pomol pa bi zaživel leta 2008.
Vlada bo v sredo obiskala Slovensko Istro in Kras. V Piranu se bo dopoldne sestala na delovnem posvetu, v nadaljevanju pa bodo člani vlade celodnevni obisk izkoristili za srečanja s predstavniki gospodarskega, političnega in družbenega življenja v Slovenski Istri in na Krasu. Premier se bo v sredo še srečal s predstavniki italijanske narodne skupnosti ter obiskal Univerzo na Primorskem in Luko Koper. Zatem pa je ob 15. uri predvidena skupna novinarska konferenca predsednika vlade Janeza Janše, ministra za promet Janeza Božiča, ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika in ministra za šolstvo in šport Milana Zvera. Ob 17. uri pa se bo začelo srečanje vlade z župani, gospodarstveniki, poslanci in državnimi svetniki Slovenske Istre in Krasa.