Zelo pogosta "bolezen" moderne dobe je hipokinematoza. Tako sodobna medicina imenuje bolezni in druge težave, ki nastanejo zaradi pomanjkanja gibanja.

Znanstveniki pravijo, da ravno premalo gibanja povzroča kup psihičnih težav in nevšečnosti, ker se ljudje preveč predajajo konformizmu. Izraz konformizem sicer izraža človekovo lastnost prilagodljivosti, v sodobnem civiliziranem svetu pa se uporablja tudi za izražanje človekove vezanosti na nenehno posedanje in pretirano uporabo avtomatizacije oziroma tehnizacije življenja.

Splošni znaki, ki kažejo na spremenjeno delovanje organizma zaradi pomanjkanja gibanja so:
- povečanje telesne teže
- hitra utrujenost (zadihanost) že ob manjših aktivnostih
- pogosto obolevanje zaradi malenkostnih infektov
- pogostejše poškodbe
- prezgodnje staranje



Specifične težave, ki nastajajo zaradi zanemarjanja telesa lahko razdelimo v različne kategorije, v glavnem pa na dve – psihične in fizične :

1. Psihične težave so predvsem znaki, ki se kažejo v osrednjem živčnem sistemu :
- povečana razdražljivost (nervoznost)
- slabša sposobnost koncentracije in pogosto uhajanje koncentracije pri raznih opravilih
- motnje v termoregulaciji
- vrtoglavice, glavoboli in nespečnost

2. Vpliv na gibalni aparat :
- upad volumna in moči skeletnih mišic
- slabša gibljivost v sklepih (manjša amplituda in manjša hitrost gibov)
- tanjšanje kosti in njihova večja nagnjenost k lomljivosti, spuščanje stopalnih lokov in možne težave pri hoji
- pogostejše bolečine v hrbtenici in križu

3. Vpliv na srčno-žilni sistem :
- zvišanje srčne frekvence že v mirovanju
- zmanjšano srce (srce je namreč prečno-progasta mišica in kaže podobne lastnosti hipertrofije in atrofije kot skeletne mišice pri aktivnosti ali mirovanju)
- majhne energetske rezerve srca
- zbadajoče bolečine v predelu srca v mirovanju
- minimalna poraba kisika

4. Vpliv na dihala :
- slabša prožnost prsnega koša
- višja frekvenca dihanja že v mirovanju
- plitvo dihanje in otežano dihanje že pri manjših naporih

5. Vpliv na prebavila :
- motnje apetita
- povešenost notranjih organov
- ohlapen trebuh

S telesno aktivnostjo je torej mogoče vplivati na celotno počutje organizma in stanje živčnega sistema, predvsem pa na trdnejše zdravje in odpornost proti različnim boleznim. S telesno aktivnostjo je mogoče vplivati na telesno težo, gibljivost sklepov, na moč, vzdržljivost, na pljučno kapaciteto in elastičnost žil (upor v arteriolah), na velikost srca in njegovo prekrvitev (koronarne žile), na upočasnjevanje okostenitve rebrnih stikov, na splošno atrofijo mišic in prezgodnje staranje, skratka na splošno senilno atrofijo.

Za celovitejši zdrav način življenja pa je dobro telesno aktivnost kombinirati z načinom prehranjevanja in uživanja zadostnih količin tekočine (predvsem vode, do 10 kozarcev na dan). Priporočljivo je tudi izogibati se stresnim situacijam in različnim rizičnim dejavnikom kot so : ilegalne in legalne droge. Med legalne droge sodijo npr. kajenje, pretirano uživanje alkohola, kava in uživanje tablet itd.