| 
Kar nekaj prispevkov o (veležitju) makrobiotiki se je že objavilo, osnovna
prehrambna priporočila pa še ne. Dolg poravnava spodnji zapis, obogaten z risbama.
Priporočljiva
veležitna (makrobiotična)
prehrana 
+ pijača + začimbe
Občasna nadomestna hrana:
· ribe in morski sadeži,
nemastni
· kuhano, sušeno in sveže sadje (v svojem letnem času in
pridelano v okoliških krajih; južno sadje se odsvetuje)
· jedrca in
semena
· polivke, kvašenci in okrasni dodatki iz naravnih sestavin
·
naravno sladki priboljški in prigrizki
VSAK DAN:
Polnovredno žito v zrnju, kuhano, naj tvori v povprečju dobro
polovico dnevne hrane po teži. Žito (rjavi riž, prosena kaša, oves, rž, pšenica,
ječmen, pira, koruza, ajdova kaša in drugo žito) naj bo pridelano sonaravno
(ekološko).
Lahko se pripravlja tudi na druge načine; del te količine so
lahko rezanci ali druge testenine, brezkvasni polnozrnat žitni kruh in drugo
delno predelano žito ali žitni izdelki, vendar naj večina obrokov sestoji iz
polnovrednega žita v zrnju.
Juhe naj tvorijo približno 5-10 % dnevnega zaužitja (1-2 skodelici
oz. skledici). Pripravljajo se z zelenjavo, algami (kot so vakama ali komba), z
žitom ali s stročnicami. Začinjajo naj se s kuhalnimi začimbami, recimo z misom,
s šojem ali tamarijem in z morsko soljo. Juhe naj ne bodo preslane; okus si
prilagaja vsak sam z namiznimi začimbami, upoštevajoč svoje zdravstvene
potrebe.
----------
miso - kvašena (fermentirana)
krema iz soje, vode in soli; je zdravilen
šojo - na tradicionalen
način pridobljena sojina omaka, narejena iz kvašene soje, pšenice in morske
soli; najboljši šojo je naravno staran vsaj eno leto in ne vsebuje nikakršnih
kemičnih dodatkov
tamari - čista sojina omaka, brez dodatka
pšenice
Zelenjava sestavlja približno 20-30 % dnevne hrane. Če je le mogoče,
naj bo iz bližnjih krajev in pridelana sonaravno. Zelenjava za dnevno rabo je
zelena listnata zelenjava: zelje, kodrolistni ali navadni ohrovt, por, listje
gorjušice, peteršilj, repino zelenje in vodna kreša; oble zelenjadnice: bučke,
brokoli, brstični ohrovt, zimske jedilne buče, zelje, cvetača, čebula, šalota,
koleraba in repa; korenasta zelenjava: repinec, korenje, dajkon, lokvanjev
koren, koleraba, repa, pastinak in redkev. Zelenjava se pripravlja na različne
načine: se pari, kuha, duši na brisu sezamovega olja in, občasno praži v olju
ali peče, če dovoljuje zdravje. Občasno se lahko uživajo majhne količine sveže
solate, skuhana ali kvašena solata pa pogosteje.
Stročnice in morske alge, kuhane, tvorijo približno 5-10 %
vsakodnevne hrane. Najprimernejše stročnice za dnevno rabo so azuki, čičerika in
rjava leča; druge stročnice se uživajo občasno. Izdelki iz stročnic, recimo
tofu, tempeh in nato, se lahko uživajo vsak dan. Tudi alge, recimo norja, vakama
in komba, se priporočajo za vsakodnevno uporabo; alge hizika in arama se lahko
uživajo 2- do 3-krat tedensko kot majhna priloga; druge morske alge se lahko
uživajo občasno, po želji. Alge se pripravljajo na razne načine: kuhajo s
stročnicami ali z zelenjavo, v juhah ali kot prikuha, začinjajo z zmerno
količino šoja (tamarija), morske soli, umeboše ali z drugimi kuhalnimi
začimbami.
----------
azuki - izvira z Daljnega
vzhoda, se pa že prideluje pri nas; je rdečerjave barve in droben kot soja,
vendar ni "rdeča soja", kot jo često imenujejo trgovci; od soje se ne razlikuje
le po barvi, temveč ima tudi drugačne zdravilne lastnosti
tofu -
sojina skuta, narejena iz namočene zmlete soje, ki se sesiri s pomočjo naravne
sirilne grenčice; tudi sojin "sir"
tempeh - kvašenec iz kuhane soje,
ki se ji dodajo naravne kvasovke in se kvasi en dan
nato - kuhana
soja, ki se več dni kvasi v riževi slami; bogat z vitamini in lahko
prebavljivimi beljakovinami
norja - (lat. porphyra tenera); dobi se v tankih posušenih listih črne barve ali že pražena, zelene barve
(za pripravljanje sušija, t.j. riževih kolačev)
vakama - temnozelena
alga (lat. undaria pinnatifida); najprimernejša za pripravljanje juh; je
zdravilna
komba - temnozelena ali rjava alga(lat. laminaria japonica);
najpogosteje se dodaja stročnicam, da se temeljiteje skuhajo; je
zdravilna
hizika - žičasta črna alga (lat. hizikia fusimori); bogat
izvor železa, kalcija in drugih rudnin; je zdravilna
arama - črna alga
(lat. eisenia arborea), ki se dobi posušena v žičastih rezancih; je
zdravilna
Kuhalne začimbe izboljšujejo vonj in okus; dodajajo se v zmernih
količinah. Kuhalne začimbe za vsakodnevno rabo so neosiromašena morska sol, ki
vsebuje ravnovesje rudnin, miso, narejen po starodavnih postopkih, ter naravni
šojo ali tamari. Kuhajo se skupaj s hrano in se ne dodajajo že pripravljenim
jedem. Olje za kuhanje naj bo le rastlinsko, zlasti se priporočata nerafinirano
sezamovo olje (svetlo ali temno) in surovo koruzno olje.
Namizne začimbe omogočajo raznovrstnost okusa in zadostijo željam
posameznika; hranijo se na mizi in uporabljajo v majhnih količinah. Priporočajo
se gomašijo, marelica umeboša, zelenjavna začimba teka, praženi kosmiči alge
norje, rižev in umebošni kis idr.
----------
gomašijo - sezamova sol, narejena iz pražene morske soli in praženega sezama, navadno v
razmerju 1 : 14 do 1 : 18
umeboša - vrsta marelice (lat. prunus mume);
ni vrsta slive, kot se često navaja; je zdravilna
Kvašenci (fermentirana živila), pripravljeni iz prvovrstnih sestavin,
se v malih količinah uživajo skupaj z dnevnimi obroki. Priporočajo se razni
kvašenci, recimo kislo zelje, kisla repa ter s šojem, z misom in umebošo
pripravljeni kvašenci.
Pijača, priporočljiva, vsakodnevna, je bančaj, zvarek iz praženega
rjavega riža in zvarek iz praženega ječmena (pri nas poznamo projo); dober je
tudi vsak star, domači napitek, ki nima močnega vonja in ne poživlja. Za pitje
oziroma kuho se uporablja kakovostna voda (po možnosti iz izvira ali vodnjaka);
če ni na voljo, je dobra tudi ustekleničena voda iz izvira ali čista voda iz
vodovoda. Odsvetuje se pijte prevelikih količin tekočine in ledeno hladnih
pijač! Če zdravje dovoljuje, se občasno lahko pijejo zelenjavni in sadni sokovi
ter kakovostno pivo.
----------
bančaj - tkim.
večletni čaj, pripravljen iz praženih eno-, dve- in večletnih listov čajevca
(znan tudi kot hojicha) ali njegovih vejic (znan tudi kot kukicha)
OBČASNO:
Ribe in morsko hrano, kot raznovrstno dopolnilno hrano, lahko uživajo
ljudje dobrega zdravja. Sveže, nemastne bele ribe, kot so kambala, polenovka in
morski list, se lahko uživajo enkrat do dvakrat tedensko v majhni količini;
lahko se pripravljajo na razne načine: parjene, kuhane v vodi, skrknjene v vodi
ali dušene na brisu olja. Bolj mastne rdeče, plave ribe ter školjke in raki se
uživajo bolj poredko, če dovoljuje zdravje.
Sadje, sušeno in kuhano, se lahko uživa 2- do 3-krat tedensko; naj bo
iz bližnjih krajev in pridelano ekološko, recimo jabolka, češnje, hruške, slive,
breskve, marelice, jagodičje in dinje. Ker živimo v območju z zmernim podnebjem,
se je najbolje odreči sadju iz vročih krajev (tropskih in poltropskih).
Odsvetuje se pogosto pitje sadnih sokov. V toplejšem vremenu je občasno uživanje
sadnih sokov primerno, če dovoljuje zdravje.
Semena in jedrca, recimo bučno seme, sezamovo seme, sončnično seme,
mandlji, orehi in lešniki, tudi blago praženi, se lahko jedo kot prigrizek.
Drugi prigrizki so kolači iz sladkega riža (moči) oz. navadnega rjavega riža
(suši), rižev narastek in vaflji ter koruzna pokovka.
Naravni priboljški (sladice) se lahko uživajo večkrat tedensko, če
dovoljuje zdravje, in sicer v obliki naravno sladkanega poobedka, kakršni so
puding, naravni želeji, kolači, pite ali piškoti. Pripravljajo naj se iz
kakovostnih sestavin (brez jajc, prečiščene moke ali mlečnih izdelkov) in
sladijo z žitnimi sladili, recimo amazakijem, ječmenovim sladilom, riževim
sirupom ali, občasno, s sadnim sokom.
----------
amazaki - napitek oziroma sladilo iz kvašenega sladkega riža; tudi
rižev puding
PRIPOROČILO KAKO SE PREHRANJEVATI: Pomembno je jesti redno; lahko jeste, kolikor hočete, da so le dnevni obroki
znotraj predlaganih smernic. Prosim, hrano prežvečite temeljito in ne jejte tri
ure pred spanjem!
Za zdravje je bistveno pravilno kuhanje; vsakomur se
priporoča, da se nauči kuhati.
Zelo pomembno je, da se hrana pripravlja s
hvaležnostjo in z ljubeznijo!
SESTAVA DNEVNIH OBROKOV - PRIMER Zajtrk:
- misna juha z algami
- mehko kuhano žito (močnik z
rastlinskim "mlekom")
- malo zelenjave ali kvašenca
- čaj
Malica:
čaj, mlačen rastlinski napitek ali mlačen sadni sok + kisel
kruh, riževi vaflji ali kolači
Kosilo:
- misna juha z algami ali brez
- žito (posuto s semenom
ali z drugim dodatkom)
- zelenjava - korenasta ali listnata
- stročnica z
algo kombo
- kvašenec
- pijača
Malica (po potrebi):
kakšen višek od kosila + pijača
Večerja:
- zelenjavna juha s stročnico ali z žitom
- žito
(posuto s semenom)
- zelenjava
- čaj
Opomba: jedi za kosilo so lahko namesto večerje in obratno.
glavni obrok - skledica juhe in krožnik z glavno jedjo in s
prilogami
Viri:
Standard Macrobiotic Diet, Michio Kushi, One Peaceful World Press,
1994, Becket, Massachusetts, ZDA
Basic Home Remedies: A Macrobiotic Guide to Special Drinks, Compresses,
Plasters & Other Natural Applications, Michio Kushi, One Peaceful World
Press, 1994, Becket, Massachusetts, ZDA; v knjigarni se dobi slovenski prevod
Učinkovita naravna zdravila, Michio Kushi in Alex Jack, MK Založba, 1997,
Ljubljana
Makrobiotički put, Mičio Kuši, Nolit, (brez letnice izdaje), Beograd
Women's Health Guide: A Natural Approach to Breast Cancer, Heart Disease,
Fibroids, PMS, Bulimia, Childbirth, Menopause, and Osteoporosis, Gale Jack
and Wendy Esko, with contributions by Martha Cotrell, M.D., Helen Farrell, M.D.,
and Others, OPW Press, Becket, Massachusetts, 1997; v knjigarni se dobi
slovenski prevod Ženski zdravstveni vodnik: O naravnem zdravljenju srčnih
bolezni, raka na dojki, mioma, bulimije in osteoporoze, o naravnem porodu ter o
odpravljanju predmenstrualnega sindroma in zdravstvenih težav ženske v meni,
uredili Gale Jack in Wendy Esko, Stella-FMB, 2001, Šmarješke Toplice-Ljubljana;
in
druga veležitna (makrobiotična) literatura
zbral in uredil Mitja Fajdiga
e-naslov mitja.fajdiga@siol.net |
NE ZAMUDITE
