Ja, moje razsvetljenje je nič drugega,
kot moja možnost stanja mojega bivanja,
ki pa zame, brez točno določenega načina mojega mojstra Prem Rawata
in točno določene njegove metode notranjega poglabljanja, ali Spoznanja sebe, zame ni bila možna.
In moje razsvetljenje je prebujenje k temu temeljnemu občutku, kateremu nekateri pravijo tudi prvobitna ali absolutna resnica.
In moje razsvetljenje je stanje mojega bivanja, ki presega moj čutni svet v božansko izkustvo Boga.
In moje razsvetljenje je moja notranja luč, ali svetloba,
ki ne samo da jo lahko vidim, tudi slišim in čutim jo lahko.
In kakšna je razlika med razsvetljenim in nerazsvetljenim človekom?
Zelo velika, ali pa zelo majhna.
Razsvetljen človek ve, da je samo orodje, ali kanal božanske energije.
To ve samo takrat, ko njegov notranji občutek doseže to božansko izkustvo.
On ve, da je mnogo ljudi, ki so v tej notranji svetlobi eone svetlobnih let pred njim, pa tudi ve, da jih je veliko, ki so za njim.
On ve, da ni zaradi tega nič več kot kdorkoli drug, ampak tudi ve, da ni nič manj. Vsakega človeka jemlje kot sebi enakega.
On ve, da je celo življenje eno samo učenje in da kljub svetlobi, ki jo vidi znotraj sebe, še vedno počne v življenju napake, jih prepoznava in odpravlja.
On ve, da so samovšečnost, trmoglavost, lenoba in pomanjkanje časa, hudi sovražniki njegovega razsvetljenja.
Razsvetljen človek nima nobene potrebe, da bi se pretvarjal, ker mu je v njegovi iskreni pristnosti mnogo bolj udobno, kot pa v pretvarjanju.
Razsvetljen človek zna biti ponižen pred tistimi, ki so v notranji svetlobi pred njim in se je pripravljen kar naprej učiti in prilagajati.
Razsvetljenemu človeku je povezava njegovega srca in razuma nirvana in pomembnejša od zunanjih zemeljskih stvari.
Razsvetljen človek ve, da mu je razsvetljenje poklonjeno kot rezultat njegovega notranjega napora in milosti Boga, ki pa mu je lahko tudi vsak trenutek odvzeto.
V zunanjem svetu ljudje neizprosno izpodrivajo drug druge in v borbi za položaj, denar in oblast uporabljajo vsa mogoča sredstva,
v notranjem svetu razsvetljenih ljudi pa si vsi ljudje prizadevajo pritegniti v ta svet notranje svetlobe čimveč ljudi, ker je tam v srcu dovolj prostora za prav vse.
Več je takih ljudi na kupu, lepša in prijetnejša je atmosfera in prijetnejša družba.
Razsvetljen človek ve, da ni vsak razsvetljen človek za vsako stvar,
da ima vsak svoje sposobnosti in da je vsak lahko na svojem področju koristen.
Razsvetljen človek ve, da ne glede na to, od kod je kdo, kakšno barvo kože ima, ali kateri religiji pripada, smo znotraj srca vsi enaki pred sabo in Bogom.
Razsvetljen človek ve, da njegovo razsvetljenje ni odvisno od hrane ki jo je, ali od tega ali je samski ali poročen, ali od tega, ali je pismen ali ne.
Razsvetljen človek ve, da je njegovo razsvetljenje odvisno od kvalitete poglabljanja vase in posledično od njegovih misli, besed in dejanj, oziroma služenju tej notranji svetlobi.
Razsvetljen človek ve, da je današnji dan lahko njegov zadnji dan in da jutrišnjega dne zanj morda ne bo več.
Ja, enim je to notranje razsvetljenje nič,
drugim pa vse,
tako je vedno bilo,
je
in vedno bo. :)
Zame je vsaka duhovna praksa,
brez konkretnega notranjega razsvetljenja,
čista potrata časa. :)
stojči Stojan Svet |
Razsvetljenje in njegova demistifikacija 4
Prispeval/a: Tatjana Malec dne petek, 16. april 2004 @ 08:35 CEST
V stanju upanja je človek izrazito dejaven in aktiven in se zna vzdržati gonskega ravnanja. To se pravi, da mu upanje daje tisto moč, da človek ravna na specifično človeški višini. Človek postane aktivna sila svojega odločanja. Zna umsko vrednotiti to kar se mu kaže kot dobrina in to kar se mu kaže kot zlo. Človek si svoje zaviralne mehanizme vzgaja tudi s samopoglabljanjem vase in tehnikami, ki ga to naučijo. Indijci imajo zelo razvito to svojo duhovno kulturo. Indijski modreci svoje simbole sami ustvarjajo, jih razumejo, uporabljajo in tudi drugim posredujejo. Razkol med instinkti in svetom simbolov, svetom vrednot je odprlo človeško zgodovino od podzemeljskih votlin do Altamire (s čudovitimi slikarijami, polnimi motivov) do dandanašnjih nebotičnikov, od paleolitskih slikarij do abstraktne moderne umetnosti in če hočete od prvega bratomora Kajna in Abela do Hirošime, do Iraka. V simbolizmu je temelj vsake človeške psihologije. Sibmolizem je božja iskra, ki žene človeka kot odprto bitje do napredka. V tem najde človek svoj specifični simbolični svet, vrednote in smisel svojega življenja. Stojan Svet nam s svojimi prispevki predoči način kako v svoji notranjosti človek lahko pride do človeške višine, notranjega miru in sreče, kako naj premaga v sebi svojo instiktivno naravo, kako naj premaga bivanjski vakum, ki zija pred njim. Uči nas kako preseči bitni red človeka in sveta ter hkrati biti z njim bitno, intimno povezan v svoji notranji harmoniji. Pri vsem tem pa je najpomembnejše, da človek v svoji dobroti ne obuboža in da v tej potrebi po prapodobi med človekom in bažanstvom najde humanistično potezo Kristusa, ki zapoveduje ljubezen.