|   Če ob poslušanju glasbe postajamo pametnejši in če vadba spodbuja delo možganskih celic, lahko zaključimo, da vadba ob glasbi zares krepi moč naših možganov - so se vprašali ameriški raziskovalci in po študiji narejeni med srčnimi bolniki zaključili, da je temu res tako.
Prostovoljci so med tekanjem po gibljivem traku poslušali Vivaldijeve "Štiri letne čase" in dosegali mnogo boljše rezultate na testiranju verbalnih sposobnosti kot tisti, ki so vadili brez glasbe, je odkrila skupina raziskovalcev na univerzi Ohio.
V najnovejši izdaji časopisa Heart and Lung so Emery in njegovi sodelavci opisali študijo izvedeno na moških in ženskah v programu rehabilitacije po zdravljenju zamašenih arterij.
Izprašani so se po vadbi počutili mnogo bolje, brez ozira na to, ali so poslušali glasbo ali ne, toda rezultati na testu verbalnih sposobnosti so bili po vadbi ob poslušanju glasbe dvakrat boljši.
"Poslušali so "Štiri letne čase" zaradi tega, ker se je izkazalo, da ta glasba na paciente deluje pozitivno," je rekel Emery. "Z ozirom na različne okuse pacientov pa bi bilo dobro oceniti tudi vpliv drugih tipov glasbe na kongitivne sposobnosti."
Hina
26.03.2004
|
NE ZAMUDITE
Vadba od glasbi
Prispeval/a: Anonymous dne sreda, 31. marec 2004 @ 09:43 CEST
Začetki glasbe segajo v davnino. Popolna glasba ima svoj vzrok. Opira se na harmonijo med nebom in zemljo in na skladnost med mračnim in svetlim. Če živimo v svetu miru in v miru s samim seboj, potem je mogoče glasbo izpolniti. O glasbi se lahko pogovarjamo le s človekom, ki je spoznal smisel sveta in našel pot do samega sebe. Zelo lepo ste napisali o glasbi, vendar niste zadeli bistva. Dandanes se srečujemo s hrupno glasbo, ki ne umirja in ne ohranja človeške harmonije v duši. Kolikor bolj hrupna je glasba, toliko bolj otožni in nervozni postajajo ljudje, toliko bolj ogrožena je dežela, toliko globlje se pogreza sama vlada. Tako se izgubi tudi bistvo glasbe. Pri glasbi se ceni vedrino. Zato je glasba urejene dobe mirna in vedra in vlada enakomerno stalna. Glasba nemirne dobe je razburjena in zlovoljna in njena vlada sprevržena. Dandanes je glasba nevrotična, tako kot je nevrotičen človek današnjega časa in njegova vlada. Izkušnje kažejo, da je v svetu globalizacije že nekaj generacij žrtev ohlapne in brezvestne duhovne vzgoje, kar je občutno vplivalo tudi v svetu glasbe. V dandanašnjih modernih glasbenih zvrsteh prevladuje napuh, industrija, lahek in hitri zaslužek ter pomanjkanje duhovne, moralne in estetske vzgoje. Dandanašnja glasba je podobna izrojeni razbohoteni rastlini, ki je izgubila pravo podobo svoje rasti. Kakšno glasbo bomo poslušali je stvar izbire posameznika. Prava glasba je obdarjena z nekakšno pramočjo. Če je glasba hrupna, se je oddaljila od bistva glasbe. Če glasba ni vedra, ljudstvo mrmra in življenje je pohabljeno. O mladini se moram izreči kritično, saj večina ne pozna bistva glasbe, temveč išče le hrupne zvočne učinke, skladno z nevrotičnostjo svoje osebnosti in časa, v katerem živi.
Herman Hesse v svoji knjigi \"Igra steklenih biserov\" opisuje, da sta tirana Gil in Ču Sin hotela hrupno glasbo. Močni zvoki so se jima zdeli lepi in vpliv na množico zanimiv. Hotela sta nove in nenavadne zvočne učinke, tone, ki jih ni slišalo še nobeno uho. Hotela sta prekositit drug drugega in zgrešila mero in cilj. Vzrok je bil propad države.
V pravljični Kitajski \"starih kraljev\" je bila dodeljena glasbi v dvornem življenju vodilna vloga. Visoko stanje glasbe jim je bilo skoraj isto kot visoko stanje kulture in morale in celo države. Mojstri glasbe so morali skrbno bedeti in varovati ter ohranjati čisto \"stare tone\". Če se je oglasila glasba zatona, je kmalu zatemnilo nebo, zidovi so se stresli in se podrli, vladar in država sta se zrušili. Vprašajmo se kakšno glasbo danes poslušamo, kakšni smo in kakšno je naše okolje v katerem živimo.
Dragi moji, če hočete, da bo glasba lepo vplivala na vašo dušo, psihično ravnotežje, kulturo srca in zdravje, potem izbirajte glasbo, ki vas bo radostila v svojem globljem in vse bolj duhovnem darovanju samega sebe in vas harmonično združila v ljubezni.
Tatjana Malec