Je pa res, fino sede, če lahko obtožiš, okriviš nekaj ali nekoga, ki ni ti. A ni fajn, ko rečeš...ne, ne..nisem jaz kriv...ego je kriv...jaz sem ja dobra duša, pošten, priden...ampak ta kurba, ta ego, ta me jebe. On je vsega kriv. Halo.
To je beg, beg pred odgovornostjo, beg pred spoznanjem, beg pred samim seboj. Če sem dvoličen, sem dvoličen jaz, če lažem, lažem jaz, če varam, varam jaz, če sem nevoščljiv, sem nevoščljiv jaz, če sem nestrpen, sem nestrpen jaz, če sem pohlepen, sem pohlepen jaz, in to so moje slabe lastnosti, samo moje in jaz in samo jaz bom z delom na sebi te moje slabe lastnosti lahko spremenil in popravil in odpravil.
Dokler tega ne storim, nisem dober, dober kot celota in ne morem reči, da sem sicer kot poba dobra duša, ki ga malček jebe ego. Beg v neko razdvojenost na en pokvarjen ego, na ničevost čustev, na umazane misli, na maloumen um, na gnilost in minljivost telesa in na eno čisto dušo, ki je čisto aut od vsega prej opisanega in s katero se v našem begu pred odgovornostjo takooo radi poistovetimo, je laganje samemu sebi, metanje peska v oči sebi...je jebanje sebe.
en_bk |
Kdo je kriv?
Prispeval/a: stojči dne nedelja, 28. marec 2004 @ 14:06 CEST
Sprejeti samega sebe takšen kot si,
ni tako mala stvar,
vendar moj mojster Prem Rawat pravi,
da takšen kot si, si že najboljši. :)
Zamisli si, ni se ti treba spremenit,
samo znotraj svojega diha se umirit,
samo nekaj znotraj sebe prepoznat,
in to je vse, ali ni to simpl, kaj ne? :)
lp
---
stojči
Kdo je kriv?
Prispeval/a: Anonymous dne nedelja, 28. marec 2004 @ 16:12 CEST
kako pa do tega pridet?
Kdo je kriv?
Prispeval/a: stojči dne nedelja, 28. marec 2004 @ 17:49 CEST
kako sem sam prišel do tega,
lahko prebereš v prvem članku,
ki sem ga napisal za pozitivke:
Moja zgodba s Prem Rawat Maharajijem
in nadaljevanju:
Kdo sem?,
če pa je to tudi zate prava pot,
pa boš moral ugotoviti sam(a) :)
lp
p.s. kakorkoli že,
Kakor je bistvo očem prikrito,
tako je tudi vesolje spoznanja,
v tvojem srcu skrito. :)
Naredi vse,
da prideš tja. :)
---
stojči
Kdo je kriv?
Prispeval/a: Anonymous dne nedelja, 28. marec 2004 @ 21:30 CEST
V svoje srce prideš tako,
da ga ne zapiraš,
ko je polno hrepenenja,
nepotešenega koprnenja,
polno žgoče žalosti.
Pozabi puščobne sanje,
pozabi trpljenje in skrbi.
Pošlji gozdne zveri,
naj gredo svoja pota.
Premagaj utrujenost
in zlekni se v spanec.
Vstajaj s sončnim jutrom,
ki je vstalo v jutranji rosi,
pripravljeno, da te osreči
in ti vlije zaupanje.
Tedaj pusti svojemu srcu,
da izžareva ljubezen in vedrino.
V žarišču mladih želja
se bo glas hrepeneči
spremenil v petje ptice.
Svojemu srcu privošči mir
in sijočo vedrino vedenja
in ti se boš spremenil v studenec,
ves resničen, predan toku življenja.
...o0o...
Kdo je kriv?
Prispeval/a: titanic dne nedelja, 28. marec 2004 @ 21:56 CEST
Potem pa se mi bodo tudi osebne lastnosti oblikovale na take, ki jih želim, na take, da bom srečna in potem bom spet hvaležna, ego bo pa izginil, odplaval, spuhtev v neznano. Kar ne bo ga. Nekje je pač treba začeti.
Če razmišljam o sebi in pustim druge pri miru imam dovolj dela za celo življenje. Če razmišljam, kako bi postala boljša, kaj lahko naredim za to, saj bom potem tudi bolj všeč sebi in bom bolj zadovoljna s seboj.....
Kdo je kriv?
Prispeval/a: Anonymous dne ponedeljek, 29. marec 2004 @ 00:44 CEST
Kdo je kriv?
Prispeval/a: Anonymous dne ponedeljek, 29. marec 2004 @ 10:57 CEST
titud
Kdo je kriv?
Prispeval/a: Anonymous dne ponedeljek, 29. marec 2004 @ 18:03 CEST
Bodi vselej bitje veselja in upanja, kajti veselje je najpomembnejše čustvo v življenju. Sedež veselja je srce.
Tatjana Malec