Enkrat, že dolgo tega, sem bil prepričan, da živim v idealni zvezi...potem sem se prepričeval, da živim v idealni zvezi...potem sem se pa spodtaknil in telebnil na glavo...direkt. Je bil tresk silovit jako fest, tako da se je skupek nečesa nekje pod temenom, ki se mu je reklo možgani včasih, spremenil v grozečo sivo gmoto in ta me je vlekla vase, kakor živo blato, brezmočnega, v meni dotedaj nepoznano dimenzijo življenja, v vegetiranje. A prišla je pomlad, čudežna kot vedno in iz blata mojega uma ustvarila ljubek, tako lepo raven platfus v cvetličnem vzorcu ivanjščic, z vonjem po gozdnih sadežih, mogoče kanček preveč v levo, ko pa nisem bil pozoren, pa tudi v desno. No, skratka, nadel sem si nova očala, malček rožnata, se učil gledati svet skoznje in pričel celo nekaj takega kot razmišljati. Je bolelo na začetku, tako, da so moja razmišljanja, če to sploh so, malo kratka še vedno. Mi zameriti ni potrebno preveč, sploh odkar mi Konfuzij, moj prijatelj, poskuša pomagati, ko moja misel noče in noče slediti ovinku.
Berem dokaj, tudi vas, slišim še kar, vidim marsikaj in koga, tudi sebe in počasi se seli vame spoznanje, stokrat prebrano, slišano, videno, občuteno boleče.
Moški in ženske ne znamo živeti v ljubezni, harmoniji, dopolnjevanju...srečni....en z drugim. Naše sobivanje je boj, grd, umazan, boleč, subtilen, a vedno uničujoč boj. Poraženi, razvrednoteni, ponižani, ranjeni bežimo nekateri v nov boj, drugi v otopelost čutov, spet eni v iskanje onkraj, nekih novih, nepoznanih smislov, vsak s svojim mlinskim kamnom za vratom, vsak v želji, najti srečo, za katero verjame, da ga čaka nekje.
Zame osebno, pomeni sreča preživeti dano mi življenje z nekom, ki me ljubi, ki ga ljubim, brez boja, z roko v roki. Zato se učim spoznavati in sprejemati sebe in svojega partnerja v njegovi različnosti in enkratnosti., v želji razumeti ter občutiti svoja in njena hrepenenja, želje, pričakovanja, občutke, srce, dušo.
Evo, tako je nastal spisek nasvetov za ženske, namenjen predvsem moji partnerici. Drznil sem si ga na videlo postaviti, ker verjamem, da se bo v njem našel marsikateri moški, če že ne večina. Če bo samo en...moški ali ženska...pomislil, da boj ni ravno najprimernejši način partnerstva in poskusil karkoli, da prekine ta uničujoči vrtinec, bo objava dosegla svoj namen.
Z roko v roki |
Idealna zveza...
Prispeval/a: titanic dne petek, 5. marec 2004 @ 08:28 CET
Seveda pravi zdravi odnos nebi smel pomeniti boja in tekmovalnosti ampak olajšanje življenja drugega in mu polepšati težke, kakor tudi vsakdanje trenutke. Pomeni, da imamo v vsakem trenutku možnost najmanj enemu človeku povedati, da ga imamo radi, da ga ljubimo, zato ker je in zato, ker smo lahko ob njemu. Lahko se vsaj enemu človeku vsak dan zahvalimo, za lepe trenutke in mu jih tudi sami poskušamo narediti.
Ne gre pa tekoče, brez učenja in dela na sebi v nobenem odnosu, saj nam prav partnem omogoča, da se vidimo kako reagiramo v situacijah in kakšni smo - nam postavi ogledali. Tisti, ki ne živijo v odnosu nimajo te možnosti in ne vidijo jasno svojih napak, pomanjkljivosti in slabosti, ki jih je potrebno še izpiliti. Zato se mi zdi, da je kar fino včasih malo lekcije, tudi če je boleča, saj iz bolečine se rodi novo spoznanje in to je napredek in smo bližje sreči.
Kar korajžno naprej s hvaležnostjo k Bogu, da nam je poslal partnerja, ki nas ima rad kljub našim pomanjkljivostim.
Pozdrav Titanic