Tako si daleč stran,
pa vseeno tako blizu,
da se te z mislimi lahko dotaknem,
te objamem in poljubim –
lahko se zlijem s teboj.
To je resničnost,
saj občutim veselje in srečo.
Kjerkoli si, te dosežem
in ti me čutiš, zaznaš
in vrneš poljub.
Ni potrebno, da te vidim,
pa vem, da obstajaš.
Občutim te in
lahko ti pošljem pozdrav.
Ni potrebno, da te slišim,
pa se vseeno pogovarjam s teboj,
se smejim ali jočem.
Vse kar je potrebno narediti je
da: - zamižim,
- se umirim,
- in v mislih odletim.
|
Vedno si z menoj
Prispeval/a: Anonymous dne četrtek, 4. marec 2004 @ 07:14 CET
Vedno si z menoj
Prispeval/a: Anonymous dne četrtek, 4. marec 2004 @ 08:17 CET
Prisrčen pozdrav Tebi Titanic, Tvoji prispevki me spodbujajo za dobro v življenju.
Vedno si z menoj
Prispeval/a: titanic dne četrtek, 4. marec 2004 @ 08:29 CET
Hvala, da ste začutili poezijo.
Rodi se, ko je človek pripravljen,
pa naj bo to star ali mlad.
Mislim, da to ni važno.
Tudi sama nisem več najstnica,
pa mi duša poje in igra,
kot bi bila sveže zaljubljena.
Ne smemo se omejevati,
pa je možno vse, prav vse.
Vedno si z menoj
Prispeval/a: en_bk dne četrtek, 4. marec 2004 @ 09:28 CET
vse, da kdaj mine,
tiktaka da ura za vse.
Ogledalo kriče mi podobo nastavlja,
opozarja me EMŠO, da res je.
Jaz pa poznam čarovnijo;
kdor ljubi, ta čas ustavi,
ujame si večno mladost.
Lep dan ti želim, Titanic
Vedno si z menoj
Prispeval/a: Anonymous dne četrtek, 4. marec 2004 @ 14:01 CET
Kar malo zavidam ti... tudi jaz si želim tako čutiti, tudi jaz želim biti zaljubljena v življenje.... upam le, da bo to kmalu.
Vedno si z menoj
Prispeval/a: titanic dne četrtek, 4. marec 2004 @ 22:24 CET
Vedno si z menoj
Prispeval/a: Anonymous dne sobota, 6. marec 2004 @ 22:48 CET
tvoja pesem je zares lepa izpovedna lirika o ljubezni, ki se dotakne slehernega srca. Se poraja in živi v tvojem srcu, napolnjena z vsemi razsežnostmi čustev in zaupanja v tvojega izbranca. Živi zagonetna v tvojem pesniškem liričnem srcu, tako mogočna in zaupljiva, kakor da še ni živela v nobenem srcu doslej. Zagonetno svečana in zanesena popelje človeka prav do tistih spominov, ki jih človek prvič v življenju doživi, ko se s svojim junaškim srcem ves predan žrtvuje svoji žeji užiti preprosto človeško srečo - ljubezen, ki ti napolni dušo in srce. Nobena misel ti ni dovoli dvoma, v pesmi je prikazana čista narava tvojega srca.
Tatjana Malec