|   Molitev - pogovor z Bogom, meditacija - poslušanje kaj ti Bog govori. Tako misteriozno se sliši, pa tako enostavno je. Tako naravno, kot se srečujemo z ljudmi na ulici, tako primarno, kot govorimo s svojci in znanci. Pa vendar za nekatere tako nepoznano, čudno in nenavadno.
Stvari so tako resnične, če jim vdihnemo Dušo, tako jasne, če jim damo moč, ki jo vdihnemo preko molitve. Tako sedaj, če v Resnico verjamemo in zaupamo vanj. To je nedelovanje na fizičnem nivoju, na drugih, mentalnih, višjih sferah, pa je naša misel, videnje, močno dejavna.
Ni pomembno, kako je naše telo dejavno, da dosežemo nekaj kar želimo ali nam pripada. Ni potrebno, da se gibamo in premikamo. Dejavni smo lahko v molitvi in meditaciji, pa še močneje dosegamo stvari, ki so v Božjem načrtu. Smo soustvarjalec življenja, sreče, zadovoljstva. Ni nam potrebno hitenje in gibanje, da dosežemo srečo. Potrebna je harmonija med gibanjem in mirovanjem, med delovanjem in nedelovanjem.
Kako lahko človeka nekdo prepriča, kaj je Resnica? Vsak ima svojo, vsi imamo Eno. Vsak jo vidi s fizičnimi očmi drugače, vsak jo vidi z notranjim očesom skupno. Slepec čuti, hrom miruje s svojim telesom in kakor gluh razvije druge sposobnosti, da lahko zazna, kaj je tisto pravo.
Potrebno je samo, da se umirimo, povrnemo v svojo notranjo tišino in počakamo na odgovor, na pot katero naj stopimo, na dejanja, katera naj izvršimo in situacije, katere naj opustimo. Znaki, priporočila, namigi, vse to lahko dobimo, če le prisluhnemo sebi, oziroma Bogu, ki ga nosimo v sebi.
Zakaj bi delali nekaj, kar je že v naprej obsojeno, kot neuspeh, nezadovoljstvo, žalost ipd., če se lahko obrnemo v sebe, k Bogu, ki ga nosimo vedno s seboj in povprašamo, kaj je za nas ta trenutek in naslednji trenutek najboljše. Kaj pripravlja za nas, da nas osreči, kam se moramo obrniti, da najdemo zadovoljstvo tudi v zunanjem fizičnem svetu, ki pa je povezan z našimi organi, kot so oči, ušesa, vonj, okus, otip - našimi zaznavami zunanjega fizičnega sveta, vse je odvisno od nas, če smo le pripravljeni sodelovati, povprašati in delovati v skladu z Božjim načrtom.
Nihče nam ne more škodovati, če imamo notranjo moč in zaupanje, nobena zunanja sila nas ne more premakniti, če nam naš notranji glas pravi, da delamo prav in smo na pravem mestu. Nobeno negativno čustvo se nas ne more dotakniti, če mu sami ne pustimo, da nas obvlada. Nobena misel, ki je škodljiva za nas ali druge, nam ne more blizu, če smo usmerjeni v drugo smer, tja kjer ni prostora za sovraštvo, jezo, strah, pohlep, oholost, ampak le za brezpogojno univerzalno Ljubezen.
|
NE ZAMUDITE
Pogovor z Bogom
Prispeval/a: stojči dne sreda, 11. februar 2004 @ 12:14 CET
zelo lepo napisan članek,
vsa moja pohvala tebi
prejmi moj blagoslov
in kar tako naprej. :)
p.s.
spraševal sem se,
zakaj si si nadela ime titanic,
ki se je tako žalostno potopil
in na dno oceana potegnil veliko ljudi,
no če pa simbolično predstavlja ego,
ki naj bi se razstopil v pravem spoznanju sebe,
pa je povsem dobro in pravo ime. :)
lp
---
stojči
Pogovor z Bogom
Prispeval/a: Anonymous dne sreda, 11. februar 2004 @ 14:53 CET
Bog skozi hirarhijo drugega kraljestva že govori skozi Tebe. Imaš stik. Napiši še kakšen članek. Tudi od mene imaš blagoslov.
Miran.
Pogovor z Bogom
Prispeval/a: titanic dne četrtek, 12. februar 2004 @ 10:47 CET
Veliko mi pomeni vajina pohvala in predvsem blagoslov. Razmišljam tako, da kar je narejeno iz srca, pa če je to samo stavek, pesem, slika ali pozdrav, če je iskrenost in dobronamernost mora biti prav in vredu.
Zakaj titanic? Ha, v trenutku, ko sem zbirala, sem si zaželela nekaj velikega, močnega, nekaj vau, pa sem dobila - to ime. Po naravi nisem ravno skromna, pa mi Bog skoraj vedno izpolni želje, če le ni v mojo škodo. Moj Ego je bil včasih hudooo velik, kot titanic, ja, potapljal je tudi druge, ne samo mene. Veliko škode je moj Ego naredil za vse v moji okolici, ker je bil orjaško velik. Kje je zdaj? Ni važno, naj kar tam ostane!
Lep dan v srcu vsak dan!