V današnjem sodobnem času zveni beseda greh, če jim jo izrečete, večini ljudi tuja, ali pa vam bodo rekli, da uporabljate besednjak srednjega veka, ki nima ničesar več s sodobnim časom. Odpor do te besede imajo tudi mnogi, ki so na duhovni poti, nekateri gredo celo tako daleč v svojem prepričanju, da trdijo, da greha ni. Nerazumevanje je na tej točki skoraj popolno. No, to od nas terja globok premislek, saj se nikakor ne smemo in ne moremo zadovoljiti s tako površnimi ali zmotnimi mnenji nekaterih ljudi, ki bi tako radi vsem okoli sebe dopovedali, da greha ni.

Kaj podrazumevamo pod pojmom greh? Greh pomeni biti upornik, upirati se Božjemu načrtu, ki ga izvaja Bog za človeka, sovražiti - biti celo sovražen do Boga. To je temeljni problem posameznika in človeštva iz katerega posledično izvirajo vsi problemi. Ta oholost in neumnost človeka je edino temeljno zlo, iz katerega izvira vse trpljenje, da potem ne vemo, kdo smo, od kod prihajamo, kdo je oče naše duše. Greh pomeni biti odrezan od Boga, kar pomeni prekinitev komunikacije s Stvarnikom. Kaj mislimo s tem?
Poglejte, v kolikor imamo v hiši vse mogoče električne aparate in če je glavni kabel, ki pelje do naše hiše, prekinjen, prerezan, kaj se zgodi? V trenutku je vse v temi.

Obstaja takoimenovani izvirni greh - pragreh, ko je vso človeštvo padlo, ko je prekinilo zvezo z Bogom in zlo se je začelo. Znanost nam ne daje odgovora na to, kdaj in zaradi česa se je na svetu začelo zlo. Ne daje nam odgovora, od kod trpljenje, sovraštvo, in zato znanost ne more rešiti trpljenje na svetu. Bog je ustvaril človeka in dejal človeku: "Ne jemlji od drevesa dobrega in zla, ne dotikaj se ga!" Drevesa v sredini vrta. "Če se ga boš dotaknil, boš umrl." Kaj je to drevo? Vest. Vest je naš tožnik. In kaj se je zgodilo? Ljudje so se dotaknili prvi in tedaj so padli, poroča Sv. pismo. Kaj se jim je zgodilo?

Odprle so se jim oči, videli so, da so goli, in se skrili pred Bogom. Drug drugega so začeli obtoževati in vrženi so bili ven iz raja. Odprle so se jim oči. Do tedaj so bili goli in to jih ni motilo, saj so drug drugega ljubili. Ko so torej naredili napako - greh, so prekinili vez z Bogom in se s tem dejanjem Bogu uprli. Bistvo greha je v oholosti. Ljudje so hoteli sami rešiti probleme sveta, kozmosa in vsega ostalega. Vedno govorimo: "Mi bomo rešili probleme, kajti naš razum nam vedno sugerira; ni Boga, komu je še Bog pomagal, sami bomo rešili probleme sveta in uredili svet," in zato vidite imamo svet tak kot je. To je ohololost, ki ne rešuje problemov sveta.

Mi smo prekinili zvezo - komunikacijo z Bogom, kaj se je zgodilo? To, da danes ne gledamo več z duhovnim očesom - duhom, ampak s fizičnimi očmi, psihično. Če lahko človeka razstavimo na njegove prafaktorje, ga psihično študiramo in nanj nalepimo nalepko, da je "višji sesalec", nam je povsem jasno, da ne vemo več, kaj je človek. Lahko ga znanstveno razstaviš na sto delov, lahko ga kloniraš. Vidite in tako človek ni več dragocen, božanski. Bili so torej goli, to pomeni, da so se bali ljudi, se sramovali. Zato se k Bogu ne gre tako, da se išče, kje je Bog, ampak tako, da spoznamo lastne zmote! Mi smo se od Njega odvrnili in ne On od nas. In takrat Adam (človeštvo) in Eva obtožita drug drugega. Bog vpraša Adama: "Kaj si storil, Adam?" "Jaz nič. Eva mi je dala jabolko, ona je kriva, ubij njo." Eva pa se brani: "Nisem jaz, kača (senca) me je zapeljala." Tako sta se ločila drug od drugega. Tako Adam ne ljubi več Eve. Tu je nastopila tragedija.

In kaj je naredil Bog? Izgnal ju je iz raja. Zakaj? Zato, ker ju ljubi. Kako to? Poglejte, če bi ostala, pravi Biblija, bi lahko vzela z drevesa življenja in bila izgubljena za večno, tako vrnitev ne bi bila več možna. Stvarnik ju je izgnal zato, da bi si tukaj na Zemlji, spet zaželela biti prijatelja z Bogom Ljubezni. Ta pranapaka - greh, je porazdeljen na celotno človeštvo, ki je hotelo plačati to ceno, da bi bil tako omogočen razvoj spoznanja in samozavedanja. Tako ta izvirni greh predstavlja glavni motiv stvarstva. Kajti le iz trpečega stanja, iz katerega ni pomoči, uspe odrešitev. Zato je v molitvi Gospodovi, Oče naš, stavek: " in oprosti nam naše dolge (ta karmični dolg), kakor tudi mi "! Ko se vprašamo, kaj je naš končni cilj, cilj človeka na Zemlji, je odgovor samo en. Da se zopet povežemo z Njim, da smo zopet prijatelji z Njim in samo zato smo tukaj. Kaj je greh? Greh je zlo, edino zlo, in če ga ukinemo - nezaupanje v Boga, smo rešili vse!

Napaka je, da hočemo namesto Boga biti Bog, mi sami, napaka je, da mislimo, da je naš razum pametnejši od božjega. Bog pravi: "Daj, pa boš dobil," toda mi v to ne verjamemo ("Kdo pa meni kaj da?"), "Ljubi svoje sovražnike, blagoslavljaj jih, ne ubijaj, ne laži, ne kradi, ne prešuštvuj." Vidite naš razum se vedno postavlja nad Stvarnikovega. "Oprosti, pa ti bo oproščeno!" A temu, da oprostim - ne. Vidite, tako ima nevedni človek na vsako Božansko besedo neko svojo pripombo; in to je, kar nas ločuje od od najvišje Inteligence: "Zato, kdor posluša moje besede in veruje, ta gradi na steni," (pravi Jezus, Matej, 7), "Kdor ne posluša, gradi na pesku in vse se mu bo podrlo."

Moramo se naučiti sprejemati božjo voljo; ko se to naučimo, dobimo vse. Volja božja je nekaj najlepšega, kar se nam lahko zgodi: "Daj mi, Gospod, da vstopim v Tvojo voljo!" To je bogastvo, takrat ko smo tako v volji božji, takrat je ves svet naš, takrat ste vi (ti) Bog, - to je vidite volja Božja: "Gospod, daj da se ta in ta spremeni! Bog ti delaj moje, jaz pa bom delal Tvoje."

Greh je torej vsaka motnja v razmerju do Boga. Za kristjane in jude predstavlja greh upiranje Božji volji. Budizem pravi: "Ljudje niso krivi, ampak slepi in nevedni. Trpljenje si povzročajo sami z lastnim delovanjem." Mistik in pesnik Angelius Silesius: "Grešnik ne vidi več naslednjega: Čim bolj si prizadeva in grabi, ko ga žene volja, tem večji suženj postaja." Krščanski nauk pravi: "Greh je stanje človeka, ki je ločen od Boga." Hinduizem pravi: "Greh je namerna oskrunitev Božjega zakona. To, kar človek imenuje greh, je nevednost."

Miran, duhovni učitelj, zdravilec in jasnovidec