Dragi bralci \"Pozitivk\",

ugotavljam, da sem s svojo pesmijo, ki je dolgo samevala v arhivu moje poezije, potegnila iz predala vraga in ga poslala v uredništvo. Nekateri siti in preskrbljeni bi se radi šli burkeže, škoda da pesmi ni prebral tudi kateri od tistih, ki se ga je brezposelnost in revščina dotaknila.

V zvezi s pesmijo želim podati nekaj svojih misli. Neglede na arhaično termilogijo iz prejšnjega sistema (npr. proletariat), ki sem jo namenoma uporabila, pesem \"Glas brezposelnega delavca v novem letu 2004\" ni revolucionarna v smislu starih sil, temveč z namenom, da se opozori na brezposelnost in trende, ki niso v prid pravici do dela prikrajšanih državljanov, kot so brezposleni zaradi stečajev in likvidacij podjetij, zaposlitev iščoča mladina, invalidi, bolniki z neozdravljivimi boleznimi in starejši nezaščiteni delavci, ki so izgubili zaposlitev ter njihove družine. Demokratična Slovenija še ni premagala stare avtoritativne politične strukture in jih nadomestila z demokratičnimi strukturami, ki bi bolj tenkočutno prisluhnile vsem oblikam diskriminacije, kajti vsi državljani Slovenije naj bi imeli pravico do dela. To je temeljna človekova pravica. Pojavljajo se mnogi konvertiti v novi preobleki, ki si dajejo duška z bogatenjem in krajo. Pravičnost neke družbe se meri po njeni socialni komponenti, po državi javne blaginje, po odpiranju delovnih mest in skrbi za vsestranki gospodarski in kulturni razvoj. Njihova nerešenost vodi v sistem krivic, prikrajšanost in do velike neenakosti.

Proces demokratizacije je žal potekal tudi z vzporednim nastajanjem novega zelo bogatega razreda, ki zajema 2 - 5 % prebivalcev Republike Slovenije, ki živi v obilju, medtem ko velika večina ljudi, ki so brezposelni ali z nizkimi plačami, s katerimi ne morejo preživeti sebe in svojih družin, živi na robu življenjskega minimuma. Nezaposlenost, zlasti v severni Sloveniji in tudi v drugih nekaterih krajih naše domovine odpira probleme, prisotne so osebne in družinske drame, vse do samomorov, pred katerimi si ne smemo zatiskati oči. Ti problemi so bili pred kratkim obravnavani tudi v oddaji POP TV \"Trenja\". Kljub temu, da v Ustavi Republike Slovenije piše v 2. členu: \"Slovenija je pravna in socialna država\", se ti dve načeli ne uresničujeta kot bi se morali. Zapirajo se olastninjena, sedaj že privatna podjetja in ljudje množično ostajajo na cesti, brez osnovnih sredstev za preživljanje. Mnogi povzpetneži, ki so spravili ta podjetja v stečaj, so obogateli tudi s koruptivnimi dejanji. Glede na preračunljivost novodobnega meščanskega duha teh povzpetnežev, ki so znali politično in vestransko lobirati, da so si pograbili premoženje in s krajo obogateli na najrazličnejše nelegalne načine ali zaradi ohlapne zakonodaje, predstavljajo danes razred s kapitalsko in politično močjo in obvladujejo reveže, ki so na obrobju soodločanja o narodovi usodi in apatični. Družbeno premoženje so si kot lahek plen prilastili v svoje roke, prilaščajo si tudi davkoplačevalski denar. Nikoli jim ni dovolj. Nikar mi ne govorite o zakonitem lastninjenju, saj je bilo do leta 1993 podanih nad 900 do 1000 prijav nezakonitega preoblikovanja podjetij, le redke so dosegle svoj epilog na sodiščih. Porajajoča se demokracija je prinesla vrsto odprtih vprašanj na tem področju. Dogaja se legalna kraja. Menedžerji so prek obvodnih podjetij speljavali razne fiktivne posle in spravljali denar na svoje zasebne račune (največ v tujino). Nato takšno prezadolženo podjetje uvede postopek prisilne poravnave s tem, da svojim upnikom poplača le borih 20 % dolga, 80 % premoženja pa je pokradeno na legalen način. Podjetje, ki ni bilo poplačano za svoje upniške terjatve 80 %, je nato primorano iti v stečaj in odpustiti delavce. Tako se vrti začarani krog legalne kraje in vedno večje revščine. V interesu nekaterih lobijev pa je v veljavi zakonodaja s pravnimi prazninami ali takšnimi nemoralnimi pravnimi normami, da jim omogoča legalno krajo. Razpadu podjetij in brezposelnosti pa botruje tudi delo sodišč, saj podjetje, ki si pošteno služi svoj vsakdanji kruh, mora čakati na pravico na sodišču po deset let in medtem skrahira in odpusti svoje delavce. S celotnim našim gospodarstvom, pravosodjem in vladanjem je nekaj narobe. Izgubili so stik z realnostjo in resničnimi problemi, ki tarejo ljudi v vsakdanjem življenju in delu. So ljudje, ki vedno nekaj zahtevajo zase z ukazi in brezobzirnim jemanjem, v sebi imajo nekaj trdovratno sesajočega. Ti ljudje se hočejo prilepiti na narod kakor pijavke, nikoli nimajo dovolj in strašno so nepotrpežljivi pri svojih zahtevah. Njihove drže imajo v sebi nekaj vampirskega. Vprašam vas ali je moralno, da so v porog vsem naštetim prikrajšanim skupinam, ki tvorijo že večino, ki se komaj preživlja, kupili drago letalo Falcon, medtem ko drugi nimajo denarja, da bi otrokom kupili kruh, knjige za šolo in si ogreli stanovanje. Mariskatera brezposelna družina ob novem letu ni imela sredstev, da bi
si skuhala skromno praznično večerjo, medtem ko se nekateri bogatini smučajo v tujini in hodijo po igralnicah zapravljati pokraden narodov denar. To je to! O tem morajo mladi razmišljati in spregovoriti. Ko govorimo s sreči in človeškem hrepenenju po njej, vemo, da vsak človek hoče biti srečen. Pri vsem odmerjevanju in stopnjevanju smisla sreče gre namreč za velikanske prepade med enimi in drugimi - ene vodi življenje k užitkom in stopnjevanju bogastva, druge pa k obupu in k vedno večji revščini.

Avtorica pesmi

[ Odgovori na to | # ]